Peter Lamut

Stala je v kuhinji in pripravljala najin običajni zajtrk, mehko kuhana jajčka in popečen kruhek. Na sebi je imela samo majico, v kateri sicer spi. Ko sem vstopil, se je obrnila in nežno rekla:

“Takoj se moraš ljubiti z mano!”

Oči so mi zažarele in pomislil sem: “Ali še vedno sanjam ali pa je to moj srečen dan!”

Ne da bi izgubljal čas, sem jo pograbil in opravil kar tam, na kuhinjski mizi.

“Hvala,” je ljubeče rekla in se obrnila nazaj k štedilniku z majico še vedno okrog vratu. Srečen vendar rahlo zmeden sem jo vprašal:

“Zakaj se zahvaljuješ?”

Razložila mi je: “Ura za kuhanje jajčk je pokvarjena …”

Zadnjič sva se z ženo sprehajala po mestu in šla tudi mimo avtosalona z luksuznimi športnimi avtomobili. Od takrat naprej mi žena ni več dala miru. Praktično vsak dan je med vrsticami namigovala, da bi za rojstni dan rada nekaj, kar gre od 0 do 100 v štirih sekundah.

Pa sem ji kupil tehtnico …

Kakšne tri tedne nazaj se je širša družina zbrala na sedmini (po 93-ih letih se je dokončno “upokojil” dedek … slava mu!) in med drugim sem tam srečal tudi sestrično Janjo, ki je ponosno pokazala skoraj čisto novi tattoo nad desnim (?) gležnjem. Vtetovirati si je dala vrtnico ali nekaj podobnega. No in tako je debata nanesla tudi na to, ali sem o čem podobnem kdaj razmišljal tudi sam, kakšen motiv bi si eventuelno izbral in na kateri del telesa bi ga parkiral. Dejansko zanimivo vprašanje, moram reči.

Vse skupaj me je vzpodbudilo k razmišljanju in tako sem se spomnil, da sem nekoč davno že imel en tattoo. Bilo je še v Jugoslaviji, ko sem v Čunga Lunga čigumiju dobil eno slikico in si jo vtetoviral na roko (ja, kar sam!), ampak zadeva se mi je že po enem tednu sprala dol. Kvalieta pa taka. Čez nekaj let se je potem zamenjala cela država, ampak stanje na moji koži je kljub prehodu v kapitalizem (in h kvalitetnejšim tattojem? ) do danes ostalo nespremenjeno.

Pa za hec pemislimo, katere so nekatere prednosti in slabosti tega, da si človek omisli podkožno fresko.

1. Zadeva je kul:
   No ja, res je, da dejansko lahko izgleda kul, ampak danes je to že tako razširjeno, da ni več nič kaj posebnega. Tattoo je sicer lahko čisto lep okrasek, problem pa je, ker je dosti njih “kar nekaj” - sploh razne bodeče žice, stilizirani plameni in drugi brezvezni vzorci, ali pa kakšna nebesna znamenja in mistične kitajske črke. Zeeeh, obrabljeno.
2. Zadeve se človek lahko naveliča:
   Slavko G. je v času služenja obveznega vojaškega roka v JLA spoznal dekle Jovanko. Bila je takorekoč idealna mladenka zanj in v znak naklonjenosti si je njeno ime dal po dolžini vtetovirati na svoj najpomembnejši organ. A žal je sčasoma romantika minila, drug drugega sta se naveličala in tako sta se razšla. Slavko je od takrat naprej imel hude težave z razmerji, saj ga je vsaka ženska kmalu pustila, ko je ugledala reklamni transparent, na katerem je bilo neko drugo ime kot njeno. Na svojo žalost Slavko ni več našel nobene Jovanke, s katero bi se dovolj dobro ujel, tako da mu ni preostalo drugega, kot da si tiča enostavno odreže in se preimenuje v Salomé. Dandanes ga lahko občasno vidimo na televiziji, nazadnje je sodeloval(a) v dokumentarcu o ruralnem življenju (Kmetija, op.p.).
   Nauk: Dobro je treba premisliti, ali bo tisto, kar je danes najpomembnejša stvar na svetu, čez 10+ let še tako zanimivo.
3. Slikica lahko z leti spremeni obliko:
   Znan je primer Jožice B., ki si je kot najstniška upornica na desno joško dala vtetovirati lepega smileyja ( ). Čez 10 let je gravitacija naredila svoje in danes je na mestu, kjer se je pred leti desna joška simpatično smehljala, le še ena podolgovata surlasta faca. Dodatna težava je bila tudi v tem, da je Jožica svojega otroka med dojenjem vedno spravila v jok, zaradi česar ga je potem začela dojiti na levi strani, da se dete med obroki ne bi drlo kot jesihar.
   Skratka lahko se zgodi, da nekoč tista lepa slikica ne bo več ravno takšna, kot je bilo prvotno zamišljeno.
4. Tattoo naredi človeka bolj posebnega:
   To definitivno drži. Zakaj neki bi se utapljali v sivem povprečju, če je pa vsak izmed dejansko unikatna oseba z vsemi svojimi lastnostmi in značilnostmi, ki jo razlikujejo od drugih. Ampak tu je ena past. Če pogledamo Gaussovo krivuljo, je samo polovica ljudi nadpovprečnih, vsi ostali so podpovprečni. Z drugimi besedami to pomeni, da lahko odstopate navzgor ali pa navzdol. Skratka v vas mora biti vsaj malo gemblerja. S tattoojem namreč lahko zadanete v črno, lahko pa tudi brcnete v temo. No, če vam je vseeno, v katero smer odstopate in vam je pomembna samo absolutna vrednost odklona, potem je tetoviranje definitivno za vas.

Če vzamem vse prednosti in slabosti v zakup, mislim, da se v dogledni prihodnosti še vedno ne bom tetoviral. Predvsem mi je grozna misel na to, da se človek tetovaže lahko naveliča, potem pa je v skrajnem primeru potrebno celo sekati oziroma rezati. Ne hvala!

Ženska z otrokom v naročju vstopi v avtobus. Voznik jo pogleda in komentira:

“To je pa najbolj grd dojenček, kar sem jih kadarkoli videl.”

Ženska se napoti v zadnji del avtobusa, vmes pa piha od jeze. Pritoži se moškemu poleg nje:

“Ali ste videli to, voznik me je ravnokar močno užalil?!”

Moški odvrne:

“Potem pa kar pojdite do njega in mu povejte, kar mu gre! Opico vam lahko vmes jaz pridržim.”

Kapitan in prvi oficir stojita na poveljniškem mostu in gledata na zaslon sonarja. Kapitan zaskrbljeno reče:

“Poglej,” in pokaže s prstom, “čez točno eno minuto nas bo zadel tale torpedo. Pojdi dol in to sporoči potnikom ter jih pripravi na evakuacijo. Ampak pazi, da jim vse skupaj razložiš na pravi način, da ne bo prišlo do vsesplošne panike.”

Prvi oficir prikima in odhiti dol v salon. Tam se postavi na sredo prostora, dvigne roko in zakliče:

“Pozor vsi, prisluhnite malo! Ponujam vam eno stavo. Stavim 1000 EUR, da lahko izvelečm tiča iz hlač in z njim tako močno usekam po mizi, da se bo cela ladja potopila.”

Potniki seveda planejo v smeh in takoj se jih najde nekaj, ki stavo sprejmejo. Vsi se zberejo okoli glavne mize, zberejo denar na kup, in oficir si res začne odpenjati gumbe na hlačah. Iz hlač nato potegne svoje orodje in ga začne malo vrteti v roki, vmes pa gleda na uro, kdaj bo pravi trenutek. Še 10 sekund do zadetka, še 9, še 8, …

… 3, 2, 1 in BAM!!! useka s tičem z vso silo po mizi.

Cela ladja se strese tako močno, da vsi popadajo po tleh in že naslednji trenutek se potniki navdušeno zavedo, da se ladja resnično potaplja.

“Ha ha! A ste videli to, uspelo mu je?!? Dejansko se potapljamo, ha ha ha …”

Kljub resnosti situacije je vse skupaj tako zabavno, da se potniki v smehu eden za drugim čisto mirno odpravijo na palubo in se vmes ne prerivajo. Tako se vsi tudi pravočasno vkrcajo na rešilne čolne in se rešijo na obalo.

Po uspešni evakuaciji stopi prvi oficir do kapitana, ki ob morju zamišljeno opazuje, kako se bo ladja vsak hip potopila.

“No, kapitan, ali sem dobro tole izpeljal? Panike ni bilo in vsi smo se rešili.”

“Odlično, res odlično!” ga ta pohvali, “Bolje skoraj ne bi mogel narediti. Edino ena stvar je pri vsem skupaj … “

“Kaj pa?” zanima oficirja.

Kapitan se popraska po glavi: “Tisti torpedo … zgrešil nas je.”

Dve ženski hodita po cesti. Ena študira elektrotehniko - druga je pa še bolj grda!

Zakaj sploh ni slaba ideja, da si človek na tiča vtetovira bankovec za 500 EUR?

1. Denar imaš vedno pri roki,
2. Lahko ga takoj posodiš ženi, če ga rabi,
3. V živo lahko opazuješ, kako ti premoženje raste,
4. In nenazadnje - nadležnežu, ki si nenehno želi sposojati denar od tebe, lahko enostavno rečeš: “Evo ti kurac!”

Namesto zlajnanih čestitk (srečno novo leto, bla bla bla …) bom rekel samo to, da se vidimo spet v 2010. Ne bom dal nobenih novoletnih zaobljub, da bom blog pisal bolj pogosto, kajti če ni časa, ga pač ni, seksajga.

V glavnem - lepo praznujte vsi, jaz pa počasi pičim žurat na Gorenjsko v eno bajtico.

Kakšna je razlika med zastonj in plačljivim sexom?

Zastonj sex je dražji …

Sem šel danes na trening. Sem se peljal mimo Kliničnega (tam, kjer potem na koncu na levo zaviješ na Zaloško). Lepo počasi in po omejitvah, ker sem dolgočasen voznik, vmes pa sem na zmerni jakosti poslušal, kako na Radiu Salomon buta Glavni odmor. Potem pa se pravokotno z leve kar naenkrat naslika en avto, ki se jebivetersko in v-uh-me-piševsko pelje preko prednostne ceste in se kar noče ustaviti. Skratka vidim, da mi bo zaprl pot, zato na vso moč pohodim bremzo. Vklopi se ABS in pedalo začne trokirati ko blesavo, da me je celega zrukalo, ampak na koncu se vendarle srečno ustavim pred oviro - le pičel meter pred njo, ne pretiravam.

Ko vidim, da se je situacija srečno razpletla, pogledam, kateri lunatik se prevaža v sovražnem vozilu, seveda ugledam babo. Stara je bila kakšnih 45 let, že zdavnaj odcvetela pa gledala je zabito ko tele v nova vrata. Pa če bi mi plačali, je ne bi hotel nabiti, ampak se je (nenamerno) to skoraj zgodilo. No, po nekaj sekundah bebavega gledanja je potem speljala naprej v smeri, kamor je že itak bila namenjena. Saj ne, da bi se morda s kakšno gesto opravičila, samo šla je naprej. Seveda sem potrobil za njo pa v mislih sem jo steral v vse možne spolne organe, ki so mi takrat padli na pamet in moje počutje se je v hipu izboljšalo. Konec dober, vse dobro, avto je ostal cel pa treninga tudi nisem zamudil.

Ni mi pa jasno, kašne vrste lunatiki so to, če pa sploh ni polne lune. Pa kako so preživeli evolucijsko sito mi tudi ni jasno. Kakrkoli že, njihove zajebe moramo potem reševati mi dolgočasni vozniki, ki celo vozimo po predpisih. Šlo je res za las, kajti če bi npr. vozil 45km/h namesto 40, kolikor je tam omejitev, bi se s tisto babo zagotovo kresnila kar sredi ceste (in to proti moji volji, poslistvo!). Še najbolj žalostno pa je, da to sploh ni edini tak primer v zadnjem času, samo do zdaj jih pač nisem omenjal, se mi ni ljubilo.

Evo, pa sem se olajšal še tukaj in sedaj je moj večer popoln.