Archive for januar, 2007

A se temu sploh lahko reče pornič?

sreda, januar 31st, 2007

Poklicali so me z ene bolj znanih slovenskih televizijskih hiš ter me vprašali, kaj menim o trenutni ponudbi zabavnih vsebin za odrasle. Pojasnili so mi, da razmišljajo o razširitvi programske sheme ter da jih zanimajo mnenja gledalcev. Aha, ena anketa torej. Sicer ne vem, kako se je hišna številka znašla v njihovi bazi pa tudi sicer se mi na razne ankete ne ljubi odgovarjati, ampak tu sem rekel, da bom naredil izjemo.

Dogovorili smo se, da mi pošljejo vprašalnik, jaz pa si bom medtem pogledal, kaj se v nočnih urah najde na domačih in tujih kanalih. Na domačih se, kolikor vem, tako ali tako nič ne vrti, zato sem posvetil tujim. Konkretno nemškim, ker jih je pač največ in ker je v sporedu pisalo, da se obeta spodobna akcija. Dobro, pa poglejmo, kaj nam bodo namenili.

Najprej so se na DSF ene babe (kao športnice) nekaj zvijale in se slačile, ampak se itak nič konkretnega ni videlo, tako da sem prestavil naprej. SAT 1, Pro 7, RTL in tako dalje, dokler nisem pristal na VOX-u se mi zdi. Super, pornič je bil - ampak kakšen! Igralke v filmu so bile dokaj povprečnega izgleda in ko se je “akcija” (namenoma v narekovajih) začela, je ženska začela sinhronizirano vzdihovati v nemščini, nekako takole:

“Ja, Schatzi, komm mit deine Stange zuluft und spritz me auf dem Bauch…
…jaaaa, jaaaa, fick mich, fick mich, jaaaaa…
…schneller, schneller, ohhhh…
…jaaa, du bist so gut, Schatzi, jaaaa…..”

Hm, a že kar seksala sta, če pa ženska niti tangic še ni slekla? Kakorkoli že, potem je sledilo še malo bednobednega poskakovanja po postelji, nakar je takoimenovani “Schatzi” nenadoma zakrulil kot divji prašič ampak tako neprepričljivo, da mislim, da je orgazem samo zaigral. Ženska ga je vmes nagajivo vprašala:

“Ooo, Schatzi, was ist passiert?”

Schatzi: “Meine pumpe explodiert!”

Ona: “Supeeeer! Ich liebe dich!”

To je bila vse skupaj bolj tragikomedija kot pa zabavna vsebina za odrasle. No, morda je pa bila vsaj zgodba dobra, ampak sem to spregledal, ker nemščine ne razumem ravno najbolje. Najprej je bila tista sinhronizacija v nemščino še smešna, potem pa je vse skupaj postalo že patetično dolgočasno. Sem v anketo za televizijsko hišo kar napisal, da če se mislijo zgledovati po Evropski Uniji (konkretno Nemčiji), kot je to pri nas zdaj moderno, da naj raje kar takoj ukinejo celoten projekt. Tako ali tako na koncu verjetno itak ne bo nič iz vsega skupaj, ker se bo spet kakšna zadrta stara mama oglasila, da to baje kvari mladino ter da uničujoče vpliva na nedolžne mlade dušice.

1.2.2007 ugasnimo vse luči med 19:55 in 20:00 uro (ja pa kaj še…)

torek, januar 30th, 2007

Ta poziv najbrž že poznate. Ugasnimo luči, da si bo mati Zemlja malo odpočila. Danes sem ga dobil na mail že četrtič v zadnjem tednu in mi gre že na falus. S tem bomo dosegli - hm, kaj že?

Ima pa ta akcija z ugašanjem luči tudi eno svetlo stran (opa, kakšna ironija). Mulcu iz reklame o petardah bodo starši končno lahko razložili, zakaj ne vidi:

“Očka, mamica, zakaj ne vidim?”

“Cel svet je za pet minut ugasnili luči, sine.”

Moško-ženski slovarček

ponedeljek, januar 29th, 2007

Zradai nekaterih preteklih objav (prasice, debele riti in aerobika, pismo najstnice) smo v uredništvu prejeli cel kup pisem zaskrbljenih oziroma ogorčenih predstavnic lepšega spola (no ja, kakor kdaj) zaradi - po njihovem mnenju - žaljive vsebine. S tem se žal ne morem strinjati.

Vsebina je neposredna, direktna ter brez olepšavanja pove bistvo. Je pa treba vedeti, da je napisana v moškem jeziku in da najbrž tudi zato pogosto prihaja do napačnih interpretacij. V izogib takšnim in podobnim lingvističnim nesporazumom v prihodnje sem sestavil slovarček nekaterih najpogostejših moških fraz (z razlagami), ki so pri ženskah velikokrat narobe razumljene:

  1. huda prasica - fizično zelo privlačna predstavnica ženskega spola (v tem primeru to NI žaljivka temveč kompliment!)
  2. Tale ima pa dobro srce. - Uf, kako je grda. (razlaga: Lepe so dostikrat vzišene in težke po karakterju. Glede na to, da konkreten objekt opazovanja ni privlačen, je pa namesto tega gotovo “vsaj dobra po srcu”.)
  3. Si v redu, ampak trenutno res nimam časa za resno zvezo. - Rad bi te samo nategnil, sicer pa se mi ne da ukvarjati s tabo.
  4. Je čisto simpatična… - …in nič več kot to. Izgleda čisto povprečno in me ne zanima.
  5. Poglej to luno in zvezde, kako romantično… - Daj povleci mi ga že enkrat. (razlaga: pa koga briga romantika. Za boljšo predstavo glej tudi film Ameriška pita.)
  6. 20 cm - 12 cm
  7. Nisem te imel časa poklicati. - Ni se mi dalo poklicati.
  8. Saj nisi tako debela, je čisto OK. - Proooosim, vpiši se že na aerobiko ali pilates.
  9. Ja, imam te rad, ja. - Zdaj pa že nehaj gnjaviti in se raje posveti akciji.

Sicer pa še kako drži naslednja misel:
“Koliko manj bi se na tem svetu seksalo, če bi ženske vedno poznale vso resnico.”

“Kateri avto bi si pa ti kupil?”

nedelja, januar 28th, 2007

Zadnjič sva se s kolegom pogovarjala o avtomobilih. Pravzaprav mene niti ne zanimajo, razen tistih, ki se jim moram na cestah pač izogibati, da ne nastane iz mene paštašuta. Kolega je po drugi strani čisto navdušen nad njimi. Spraševal me je, kateri športen avto bi si kupil, če bi imel dovolj denarja zanj. Malo sem na splošno odgovoril, kateri so meni kolikor-toliko zanimivi na pogled (kupil si česa takega itak ne bi, saj je to metanje denarja stran), potem pa je kolega iz mojega diplomatsko splošnega odgovora (itak se ne spoznam kaj dosti na to) potegnil zanimiv zaključek (hm, le od kod?):

“Aha, aha, Porscheji so ti všeč, a? :D Jaaa, jaaa, Porscha si boš nekoč kupil, te že vidim. ;)

Na to sem samo kratko odvrnil:

“Eh ne, brezveze, Porscha ima pa danes ja že vsak Plestenjak.”

Zresnil se je, me za hip debelo pogledal, nakar sva po nekaj sekundah oba planila v glasen krohot. Med smehom je padla ideja, da bi bilo dobro tudi kaj pojesti, zato sva šla v trgovino po 70 dag konjskega mesa in si spekla slastne šnicle s popečeno svežo zelenjavo ter ajvarjem. Mljask! Ob teh gastronomskih užitkih potem tisti dan celo on o avtomobilih ni nič več razmišljal.

In še nauk celotne zgodbe:

Bolje 1 konjski šnicel v želodcu, kot 300+ konjev pod havbo.

Modeliranje grupne dinamike v človeški družbi

petek, januar 26th, 2007

Ne tako dolgo nazaj sem po emailu dobil sporočilo, ob katerem sem se precej zamislil. Še posebej zato, ker se je zelo ujemalo z nekaterimi mojimi osebnimi opažanji o tem svetu. Vsebina sporočila je bila naslednja:

_________________________________________

Začnite s kletko, v kateri je pet opic. Znotraj kletke naj s stropa na vrvici visi banana, pod njo pa postavite lestev. Hitro bo ena izmed opic skušala splezati po lestvi proti banani. Vendar takoj, ko se to zgodi, njo in vse ostale opice polijte z mrzlo vodo tako močno, da banana ostane nedotaknjena.

Čez nekaj časa se bo še kakšna druga opica poskusila na enak način dokopati do banane vendar z enakim rezultatom, saj boste opice ponovno obilno namočili v mrzli vodi. Kmalu bodo opice takoj napadle vsako izmed njih, ki bi se poskusila polastiti banane, ter ji njen namen preprečile. Takrat lahko prenehate s polivanjem z mrzlo vodo.

Sedaj pa vzemite eno izmed opic iz kletke ter jo nadomestite z novo. Ta se bo seveda spet hotela lotiti banane, a jo bodo ostale napadle in ji to - zaradi preteklih izkušenj - preprečile. Po še nekaj poskusih se bo tudi nova opica naučila, da bo napadena vsakokrat, ko se bo skušala po lestvi približati banani.

Ponovno zamenjajte eno izmed starih opic z novo. Ta se bo spet poskušala povzpeti po lestvi, a jo bodo ostale napadle. Tudi prejšnja nova opica se bo z navdušenjem pridružila skupnemu kaznovanju. Na ta način postopno zamenjajte vse stare opice z novimi. Vsaka izmed njih bo dobila batine, ko se bo skušala približati banani. Večini opic se sicer niti sanjalo ne bo, zakaj se ni dovoljeno vzpenjati po lestvi in zakaj sodelujejo v pretepu.

Ko tako zamenjate vso “staro garnituro”, nobena od navzočih opic ne bo imela izkušnje z mrzlo vodo, a kljub temu si nobena izmed njih ne bo drznila splezati po lestvi do banane. Zakaj? Ker - kolikor je njim znano - se to od nekdaj ne sme.

In tako nastajajo mnenja, pravila lepega vedenja, red v podjetjih, politika, vere, večne resnice …
_________________________________________

Tako res… tako zelo res…

Zatorej razmislite naslednjič, ko boste nekaj naredili (oziroma ne naredili), čeprav ne boste videli pravega smisla v tem. Kdo pravi, da je bila vaša odločitev edina pravilna oziroma družbeno sprejemljiva? Ste morda zaradi te naučenosti morda spregledali kakšno boljšo alternativo?

Glavo ima vsak izmed vas, uporabite jo.

(more…)

Kaj je bilo prej, kurba ali jajce?

četrtek, januar 25th, 2007

S tem vprašanjem si že od nekdaj belijo glave razni filozofi, Darwinisti, biologi in teologi, občasno pa tudi popolni laiki med gostilniškimi debatami. Nekateri vneto zagovarjajo eno plat medalje, drugi jim oporekajo, ponavadi pa nasprotujoča si tabora v takšnih primerih nikakor ne moreta priti do konsenza.

V noči z včeraj na danes se mi je pred spanjem prikradlo v misli točno to vprašanje, zaradi česar sem se potem premetaval celo noč in nisem mogel zaspati. Naposled, ko me je vendarle zmanjkalo in sem se kasneje zbudil, pa se mi je nenadoma posvetilo. Zakaj neki bi komplicirali, zdrava kmečka pamet je še najboljša. Glas ljudstva že ve, zato sem se odločil, da raziščem, kaj preprosti ljudje menijo o tem. Slednji so namreč tudi veliko bolj nepristranski kot razni “neodvisni” raziskovalci, ki so premnogokrat pod vplivom takšnih in drugačnih interesnih skupin (razne politične frakcije, gospodarski lobiji, verske skupnosti itd.).

Pa si poglejmo realen primer iz vsakdanjega življenja, ki se je pred leti dogodil nekemu vsakdanjemu človeku. Konkretno je bil to neki Zdenko Ropret, preprost kmetovalec z gorenjskega konca naše deželice. Srečal sem ga na Bledu, ko je ravno sočno klel ob jezeru, ker mu je iz košare svežih jajc eno padlo ven in se razbilo, o čemer je nazorno pričala tudi packa na tleh. Ko sem ga vseeno pobaral, zakaj neki je slabe volje, je dejal:

“Ja kurba, ejga, as vidu kuko sm jajc’ prejle razbu, a n’…”

Mislim, da to pove vse in da je odgovor zdaj jasen: kurba je očitno bila pred jajcem. Razni Arabci in drugi, ki berejo z napačne strani, se morda ne bi čisto strinjali, ampak o tem raje kdaj drugič, sicer spet ne bomo prišli do enotnega zaključka.

Diskriminacija

sreda, januar 24th, 2007

Sneg tu, sneg tam, baje smo ga to zimo zdaj končno le dočakali, ampak jaz ga ne vidim. Pri meni samo dežuje. Sem že mislil, da bom šel z avtom na kakšno prazno parkirišče ter tam malo obračal z ročno, ampak nič od tega. A zato, ker sem črn, pa nisem upravičen do zimskih radosti?? Še v Afriki vsake toliko zapade sneg pa so tudi tam črnci. Mati Narava, ti si navadna rasistična kurba, da veš!

(namesto tega imam 150m od okna kičasto mavrico, ki se začne ravno pri sosedovi hiši, ampak stavim, da spodaj ni zakopan noben zaklad, torej jaz od vsega skupaj nimam nič. Lahko pa mi pomagate iz psihične stiske tako, da mi za prvo silo nakažete kakšen milijonček ali dva na naslednji TRR: SI56 0214 5133 9692 555 :) )

AGLOCO™ program - priložnost na internetu

sreda, januar 24th, 2007

Nekaj dni nazaj sem od prijatelja izvedel za AGLOCO™ program. “Ja, ja,” sem si mislil, “še en bednibedni poskus natega na internetu.” Vseeno sem na njegovo prigovarjanje šel pogledati in ko sem prebral zadevo, sem svoje mnenje spremenil. Piramida očitno ni, saj nič ne vplačaš. Torej je verjetno nek nov “paid to surf” program, kar je v preteklosti že obstajalo in je tudi delovalo (še sam sem takrat pred leti dobil en ček za 50$, kar za ubogega dijaka niti ni bilo malo denarja :) ). Žal je potem prišel internetni zlom, podjetja niso bila več zelo zainteresirana za oglaševanje na internetu, pipica denarja se je močno priprla in zato so potem vse skupaj ukinili.


AGLOCO™ program

Tokrat gre za enako zadevo v novi preobleki. Internet je od takrat močno napredoval. Uporablja ga 7x več ljudi kot na prelomu stoletja, pa tudi tržno je dozorel. Če so takrat podjetja še nejeverno zmajevala z glavo in na internetno oglaševanje niso dala kaj dosti, je danes to povsem običajna praksa. In če je takratni AllAdvantage (predhodnik AGLOCO™ programa, za njim so stali isti ljudje) imel 10 milijonov uporabnikov ter jim izplačal na desetine milijonov dolarjev (120? Skratka zelo veliko…), kakšen potencial ima potem zadeva šele danes! Sploh za tiste, ki se bodo pridružili že sedaj. Zadeva je namreč še v testiranju in bo širši javnosti predvidoma na voljo enkrat v februarju. To seveda pomeni, da večina ljudi za zadevo sploh še slišala ni, torej je to dobra priložnost, da ste vi prvi, ki jim za to poveste ter si s tem zgradite mrežo pripeljanih članov. Več kot jih pripeljete, več dodatnega bonusa dobite, kar posledično pomeni večji zaslužek.

Če se želite pridružiti, kliknite sem, sicer pa sem nekaj na to temo že spisal tudi tukaj. V tem dejansko vidim dobro priložnost, sicer niti ne bi pisal o tem, ampak bi namesto tega raje objavil še kakšen vic ali pa kakšno neumnost, kot ste že navajeni do sedaj. :)

Vic: slovo od tolarja

ponedeljek, januar 22nd, 2007

Tale mi je bil zelo všeč. :)

Pride slovenski tolar pred nebeška vrata, kjer ga pričaka sveti Peter in ga vpraša:
“Lep pozdrav, tolar, kaj pa ti tukaj?”

Tolar odvrne: “Moj čas na Zemlji se je iztekel. Več kot desetletje sem zvesto služil državi, sedaj pa je prišel evro in me z novim letom zamenjal. Postal sem zgodovina in zato sem sedaj tu.”

Sv. Peter: “Res je, opazoval sem te ves čas in drži, kar praviš. Služil si vestno in pošteno, zato si zaslužiš mesto v nebesih. Kar vstopi noter.”

Na poziv začnejo skozi nebeška vrata vstopati kovanec za en tolar, kovanec za dva tolarja, za njima potem tisti za pet tolarjev, še za njima bankovec za 10 tolarjev, takoj za njim tisti za 20 in tako naprej. Nekaj trenutkov zatem je na vrsto že prišel bankovec za 500 tolarjev, vstopil, v tistem trenutku pa je sveti Peter nenadoma zaloputnil vrata in ostale pustil zunaj! Bankovci za 1000, 5000 in 10000 tolarjev so z vprašujočimi pogledi ostali pred vrati. Seveda so se takoj oglasili:

“Zakaj pa sedaj to? Mi smo tudi tolarji. In ne samo to, smo celo trije najbolj pomembni izmed njih. Zakaj ne smemo noter?”

Pa reče sveti Peter: “Vas pa nisem nikoli v cerkvi videl!”

Pavlov refleks

nedelja, januar 21st, 2007

Saj vsi veste, kakšen eksperiment je Pavlov naredil s svojim psom? Vsakič, ko mu je dal hrano, je zazvonil z zvončkom. Psu so se seveda ob hrani pocedile sline. To je ponavljal nekaj časa, dokler se ni pes že čisto navadil, da cingljanje zvončka pomeni nov obrok. Potem pa je Pavlov enkrat samo z zvončkom pozvonil, hrane pa ni imel, a psu pa so se kljub temu začele cediti sline. Skratka naučen refleks, da zvonjenje zvončka pomeni hrano, ter naučena podzavestna reakcija na to.

Jaz imam podobno težavo. Po famozni zgodbi iz fitnes kluba, kjer sem se očitno nekaterim moškim osebkom zelo prikupil, so me vsi prijatelji in znanci začeli zbadati zaradi tega. Opolzke opazke, sumljivi telesni gibi, k pijači mi ponujajo roza slamice, pošiljajo mi sumljive SMS-e (ja, Škof, tebe mislim :D ) in še bi lahko naštevali.

Hec seveda mora biti, ampak jaz pri tem trpim. Podzavestno se namreč počutim kar malo ogroženega in kadarkoli kdo kaj sumljivega namigne, se mi refleksno stisne rit. Dobesedno se hermetično zapre, tako da nič ne more skozi. Ne tič ne miš. Problem je, ker je mati narava ta predor zgradila enocevno, kar pomeni, da če ne more nič noter, obenem tudi ne more nič ven. In tu se trpljenje začne - že 5 dni se nisem, oprostite izrazu, kvalitetno usral. Ne gre. Berlinski zid, železna zavesa, prometni zamašek ali kakorkoli pač to poimenujete, zadeva je obtičala in se ne premakne. Trpim prave tantalove muke. Vidim školjko pod sabo, vidim dišeč toaletni papir, voham prijeten osvežilec zraka, ampak rit se kljub prijetnemu ambientu ne da. Tudi Donat Mg je odpovedal. Ne trudite se s takimi nasveti, sem namreč že poskusil.

Mislim, da sem pravkrat odkril novo bolezen - Pavlovo zaprtje. Tipičen primer psihosomatskih motenj, ko se duševno trpljenje odraža tudi v dejanskih fizičnih simptomih. Kaj naj storim?