Peter Lamut

Vsem, ki ste v nagradni igri popušili kot Marjanca kurca, lahko rečem le - več sreče prihodnjič! Če ste morda ugotovili, da namigujem na gostilno Kovač med Ribnico in Kočevjem (zaklad pa je zakopan v posodi od fikusa pri vhodu v restavracijo), vam seveda čestitam za moralno zmago.

Povsem možno je, da se je komu zaključek zdel beden. Meni recimo bi se. Ampak že vnaprej je bilo jasno, da se za 20€ skoraj gotovo ne bo nihče vozil na Dolenjsko, zato potem tudi tak dramatičen preobrat na koncu. Tako so pravzaprav vsi imeli enake možnosti^[1].

Ampak nikar se ne jezite in ne obupavajte nad dejstvom, da vas je premagala baba (vem, da nekatere to žre ), kajti v zelo kratkem času boste imeli popravni izpit. Berite blog in zadenite konkretno nagrado. Precej bolj konkretno kot “ušivih” 20€.

1. Izvzeti tisti, ki so se v času zadnje objave zapijali v Planici, ampak njim je bilo takrat najbrž tako ali tako vseeno… (←)

Tole je prav zadnji namig. Več jih ne bo.

Vsi namigi so brezvezni (no, ne čisto vsi!) in so bili le za razgibavaje možganov. Najbolj važen je namreč tale zadnji:
Potrpežljivost je še zmeraj božja mast. Ne zmaga tist’, ki se mu zelo mudi, zmagal bo oni, ki na to objavo napisal komentar bo drugi.
(”drugi” se nanaša izključno na komentar, ne na pisca)
Zdaj se pa znajdi kakor veš in znaš.

Ta vikend bo na Gorenjskem zelo veselo. Na sporedu je namreč zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Vzdušje tam je zmeraj fantasično, saj se pod Poncami vsakič zbere na tisoče navijačev z vseh koncev Evrope, ki pridejo vzpodbujati svoje favorite.

Prav zanima me, ali bo tudi letos padel rekord. Lani recimo je nek Poljak obležal že ob devetih zjutraj. Zelo težko ga bo prekositi, vendar možnosti obstajajo. Sicer pa je na koncu tako ali tako važno le to, da se ljudstvo zabava, ko ob ritmih Golice veselo nazdravlja Kebrovemu zakonu v čast.

Sami tekma v skokih je pri vsem skupaj bolj postranskega pomena. Namreč saj verjetno veste, katero vprašanje je na koncu dneva med gledalci najbolj pogosto - “Ejga, Jouži, kdu je pa d’ns sploh zmagou?”

Če ste tudi vi eden izmed tistih, ki gredo gor gužvo delat, vam seveda želim obilo zabave.

No, je že kdo kaj ugotovil? Če ne drugega, bo pa zadnji namig res očiten. Tukaj pa je predzadnji:

Včeraj sem se vprašal tole. In kaj se skriva tam zadaj?

Ne, to ni pička, ampak PIČKA MU MATERINA!!!

Govorim seveda o bližnjem kmetu, ki spet gnoji (čeprav dež sploh ni napovedan) in zasmraja celotno sosesko. Naj se goni nekam, namerno pa tudi ne bom napisal ničesar več, saj si daljše objave na blogu niti ne zasluži.

Kmet!

Kaj se skriva na sliki pod zelenim krogcem?

(odgovor in pojasnilo pa jutri)

Smo že tik pred koncem, tole je predpredzadnji namig:

No ta je pa lepa. Danes sem dobil neko pismo naslovljeno name. Zadevo sem odprl in videl, da sem zadel trodnevno potovanje v Pariz za dve osebi. Vključena povratna letalska karta, dve nočitvi in še nekaj stvari. Aha, sem si mislil, spet kakšen beden propagandni material, ampak tokrat je bilo drugče. Poklical sem namreč na navedeno številko, kjer so mi potrdili, da sem bil izžreban ter da naj se ta ali naslednji teden oglasim v agenciji, kjer se bom prijavil in uredul vse potrebno. Svašta.

Takrat sem se spomnil, da sem dejansko res nekaj časa izpolnjeval neke ankete, ampak sem očitno spregledal, da je šlo za nagradno igro. Niti niso spraševali po kakšnih email naslovih ali GSM številkah (kar ponavadi počnejo, da ti potem pošiljajo spam), ampak le domači naslov, kamor te bodo obvestili o rezultatih. Sem mislil, da gre za rezultate ankete (spraševali so nekaj o vlaganju v vzajemne sklade in nekih zavarovanjih), zato sem tudi pustil svoje podatke, ker so me rezultati zanimali, ampak očitno so oni imeli v mislih rezultate žrebanja. Tudi prav!

Malo bom sicer skurcal, zakaj ravno Pariz, ki me v bistvu ne zanima kaj dosti pa še vstopnice za Euro Disney niso šenkali zraven, ampak OK. Če je zastonj, se ne bom pritoževal. Upam samo, da “zastonj” ne pomeni, da nam bojo sedaj nabiralnik zabasali z reklamami ali pa po telefonu gnjavili z življenjskimi zavarovanji, ker tega pa res ne rabim.

P.S.: JUHUHUUU!!! (da, sem vesel, da ne boste mislili, da samo nekaj pizdim v tri dni )

Konec se že bliža, zato napnite možgane, kajti 20€ je še vedno v igri. Namig se glasi:

V prvem delu smo si ogledali, kako so to počeli do srednjega veka, sedaj pa je čas za napredek. Torej pojdimo kar naprej.

V poznem srednjem veku so se začela pojavljati prva strelna orožja in do 16. stoletja so toliko dozorela, da so dejansko že bila bolj nevarna okolici kot pa tistemu, ki jih je uporabljal. Nekateri egoisti, ki so se osredotočali predvsem nase, svinca niso želeli deliti z drugimi in so hitro ugotovili, da ga lahko obdržijo zase. Na ta način je marsikateri pavliha upihnil kar samega sebe. Od tod tudi izvira fraza “Tale ga pa pihne!”. Najprej se je nanašalo na navihance s črnim humorjem, sčasoma pa se je posplošilo na vse šale.

Vse to pa ni nič v primerjavi z izumom parnega stroja ter posledično lokomotive. Železniški promet je pomenil velik preobrat. Saj zato pa je bila industrijska revolucija, ne? Prvič v zgodovini se je človek lahko vrgel pod netrivialno mehansko zadevo in ta tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. Jasno je bilo na začetku še nekaj pionirskih težav, saj hitrosti vlakov niso bile velike in je včasih kandidat za vnebohod namesto predelave v mortadelo bil deležen le buške na glavi. Problem je bil tudi v tem, da so nekateri izmed prvih modelov lokomotiv ob nepričakovani oviri na tračnicah dostikrat iztirili, kar je povzročalo zamude in seveda spravljalo v slabo voljo nič krive potnike. Če je vzrok iztirjenja preživel in jo je odnesel le z modrico, je besna množica poskrbela za to, da jih je dobil še nekaj. “Ena ni nobena,” je bilo pogosto slišati.

Naslednji pomeben izum je bila elektrika, ki pa so jo hitro - tako kot skoraj vsako iznajdbo - začeli zlorabljati. Revnejši sloj si namreč dostikrat ni mogel privoščiti frizerja, briljantine pa še ni bilo, zato je bil edini način za modno pokončno pričesko ta, da je človek vtikal prste tja, kamor ne bi smel. Enkrat je to storil tudi slavni Einstein a je na njegovo srečo bil deležen ravno pravšnje doze, da si je napravil trajno povšter čupo ter da je postal ravno prav usekan, da ni razmišljal o ničemer več razen o kupu uporabnih formul.
(mnogo kasneje ga je posnemal tudi Don King, a se bimbo ni zavedal, da Einstein ni bil tako zelo pameten zaradi svoje frizure…)

V 20. stoletju smo nato izmuli več kot prej v celotni zgodovini skupaj. Izumov je preveč, da bi jih lahko vse našteli. S pojavom televizije in predvsem interneta pa so se do tedaj malo znane metode bliskovite razširile po vsem svetu. Če so prej svoje znanje izumitelji odnesli s seboj v grob, je danes cel kup dokumentiranih primerov, ki so dostopni vsakomur. Izoblikovale so se celo posebne subkulture kot so na primer Irwinisti^[1], nedeljski BASE jumperji, lokalni cestni dirkači (drekači?) in ljubiteljski plinarji. Saj poznate zgodbe, ko vsake toliko kakšen blok zleti v zrak, ker se je nek navdušenec doma preveč igral s plinom.

Kaj pa trendi za naprej? Napovedovanje prihodnosti je sila nehvaležna zadeva. Kaj se bo zgodilo, ne ve nihče. Morda se bomo zahodnjaki poduhovili ter se spravili proučevati starodavne japonske recepte. Kuharjev harakiri v zosu najbrž poznate? Specialiteta še iz samurajskih časov. Morda se bomo namesto v tradicijo raje usmerili v visoko tehnologijo in začeli v supermarketih kupovati komercialne nano-dezintegratorje (ko bodo na voljo), ki nas bodo lahko neboleče razstavili na prafaktorje.

En trend pa je sicer opazen že danes. Kabli so nepraktični, dostikrat moteči in tako razumljivo postajajo vse manj priljubljeni. Nobenega dvoma ni več, da so v zatonu. Wireless über alles. Zato napovedujem, da se bodo tehnološko naprednejši Slovenci čez 5 let večinoma že obešali brezžično. Dopuščam pa seveda tudi drugačne scenarije, saj jasnoviden pač nisem.

1. Amaterski lovci na krokodile in druge živali, ki mislijo, da so Steve Irwin, a še zdaleč ne tako usposobljeni. (←)