Peter Lamut

Kdor čaka, dočaka - namig številka šestnajst:

Pa smo tudi mi Žabarji dočakali letošnjo porcijo snega. Enkrat v tej sezoni je sicer že nekaj zapadlo, ampak premalo, da bi se začelo prijemati na cestišče. Sedaj je drugače in ročna lepo poje. Ceste so prazne, zimske službe so primerno zatajile (vsaj enkrat sem tega vesel) pa smo malo povadili oddrsavanje in motanje. Jasno na varnih in preglednih mestih, kajti to je prva prioriteta. Neumnosti na cestah pač ne bomo počeli.

Upam, da se jutri ne bo že vse stopilo ter da bodo na Gorenjskem končno odstranili tisti tovornjak, ki je vse zabasal ter povzročil veliko slabe volje vseh, ki so zradi njega obtičali v koloni.

V vsaki generaciji se najde delež samodestruktivnih osebkov, ki si želijo oditi tega sveta. Morda so že po naravi nagnjeni k temu, morda jim to prišepne “notranji glas”, včasih je to posledica hudih zunanjih pritiskov, ponekod pa je samomor celo častno in herojsko dejanje. Nekateri se fentajo tudi zaradi takšnih neumnosti in malenkosti, kot je na primer ta, da jih je zapustila baba, ali pa svoje (očitno nesposobne) gene po lastni krivdi odstranijo iz populacije v res banalnih nesrečah, s čimer dobijo nominacijo za Darwinovo nagrado. Nekakšni črni Oskarji bi se lahko reklo.

Pa si poglejmo nekatere izmed možnosti, ki so se Homo Sapiensu ponujale od prazgodovine do danes. V kameni dobi je bilo izbire bolj malo. Tam so se različna plemena tako ali tako dnevno med seboj tolkla z gorjačami po beticah, če pa je že bil slučajno mir, pa se je šlo v lov na medveda. S teh raznih pohodov se je marsikdo vrnil kar precej mrtev, tako da povpraševanja po samomorih najbrž niti bilo veliko. Je bilo drugih priložnosti na pretek.

Nabor možnosti se je razširil z napredkom in razvojem zgodnjih civilizacij. Pojavili so se pripomočki, kot so bila ostra rezila, špage za (dušeno) sinusno nihanje na bližnji veji, v Rimu pa tudi gladiatorske arene. Za brezplačen turistični ogled slednjih od znotraj je bilo dostikrat dovolj že to, da si Cezarju pokazal fakiča oziroma podobno gesto, ki je bila takrat aktualna za neverbalno pošiljanje nekoga v rodila. (današnjih fakičev verjetno takrat res še niso poznali…) Če si imel srečo in si se mu s tem dovolj zameril, te je vrgel levom, sicer pa samo poslal veslati na galejo. Tudi to sicer ni bilo slabo, saj se je tudi tam ob potopu dalo utopiti do smrti.

V nekem obdobju je bila precej popularna tudi možnost, da si se za pusta oblekel v zaraščenega hipija, ki je po videzu spominjal na Jezusa, in že so te pribili na križ. Ko so krščanstvo uradno legalizirali, je metoda izgubila na svoji veljavi.

V srednjem veku kakšnega posebnega napredka ni bilo, samo embalaža se je zamenjala. Namesto Cezarju si fakiča pokazal lokalnemu plemiču, namesto v Kristusa si se oblekel v muftija in se šel pokazati Thomasu de Torquemadi, ki te je v imenu inkvizicije upepelil na grmadi. Arene so izginile in edina omembe vredna pozitivna novost je bila čaranje. Sploh za ženske. Čarovnice so bile namreč zelo iskano gorivo. Razne pra-pra-pra-…-pra-babice Copperfielda, Houdinija ter Siegfrida & Roya so kot bakle uporabili za javno razsvetljavo, saj elektrike še niso poznali.
Mimogrede - ali ste vedeli, da je pravzaprav ves ta pičkin dim, ki se je valil v ozračje, dejansko začel globalno segrevanje in ne industrijska revolucija, kot nas zmotno učijo?

V 2. delu si bomo ogledali čas od novega veka do danes, zazrli pa se bomo tudi v prihodnost ter se vprašali, kakšne možnosti nam bo prinesla. Do takrat pa lep pozdrav.

Pozorno berite:

Žena je bila v postelji z ljubimcem. Nenadoma pa je spodaj na vratih pozvoni njen mož, ki se je nepričakovano hitro vrnil domov. V spalnici je zavladala panika, kam naj se ljubimec skrije, in v naglici ga je žena zaprla kar v omaro. Pri tem mu je po pomoti priščipnila jajca, tako so ostala zunaj in gledala ven iz omare.

Hip zatem je že vstopil mož v sobo, in pozdravil ženo. Seveda je opazil tudi jajca, ki so štrlela ven, in je zato začudeno vprašal:

“Ti, kaj pa je tisto tamle?”

Žena se je začela previdno izmikati: “Eeem, ja, veš dragi, tole so pa kitajski zvončki, ki sem jih kupila za dekoracijo.”

“Aja? Zanimivo. No pa da slišimo, kako cingljajo,” ji je odvrnil mož. Stopil je bliže k omari ter malo požokal s prstom po jajcih. Ljubimcu je bilo seveda neprijetno, ampak je stisnil zobe in ni dal glasu od sebe.

“Hm, tole pa nič ne zvoni,” se je začudil mož. “Morda bi pa poskusil s kakšnim kladivcem.” In res je vzel manjše kladivce ter začel z njim udarjati po “zvončkih”. Ljubimca je zvijalo od bolečin, a je vseeno zdržal in ostal tiho.

Ob tem je mož komentiral: “Ja kakšni zvončki pa so tole, da se jih nič ne sliši? Morda bi pa moral vzeti kakšno večje kladivo…”
Pa je poskusil še z večjim kladivom, a tudi tokrat ljubimec ni dal glasu od sebe, čeprav je mož že precej močno udarjal po njegovih prašnikih.

“Jah nič, tole je pa res zelo nenavadno,” je rekel mož. “Bom pa macolo vzel, s tistim bodo pa zvončki gotovo morali zazvoniti.”

Vzel je torej največje kladivo, ki so ga imeli doma, ga dvignil in že hotel z vso močjo usekati po jajcih, takrat pa je ljubimec nenadoma planil ven iz omare in zavpil:

“CIN, CIN, JEBEMTI MATER!!!”

Niste, ane? Ker je tako hitro švigal okoli po stezi.

Skratka Lewis Hamilton je že v svojem prvem nastopu v formuli 1 prišel na stopničke. Dolgo časa je bil celo pred dvakratnim svetovnim prvakom Alonsom (oba v enakih avtomobilih!), potem pa ga je slednji šele pri drugem postanku vendarle prehitel.

Sem vedel, da za pravega navijam.

Po neuporabnem trinajstem namigu prihaja na vrsto štirinajsti:

V kontejnersko naselje, zaradi njihove posebne topologije poimenovano kar “hiša”, se je danes ob 18h vselilo 6 bab in 6 tipov, ki bodo tekmovali za 75000€ nagrade. Ampak to nagrado bo dobil samo tisti, ki bo naredil največjega osla iz sebe (in se s tem priljubil publiki), s tem pa pravzaprav sploh ne bo več tak osel. Nenazadnje bo to pomenilo, da je v samo treh mesecih zaslužil 75000€ (bruto).

Drugi največji osel (ter ostali po lestvici navzdol) bodo ostali samo osli in nič več. No ja, kakšna podjetna dobro izgledajoča baba (gotovo so kakšno tako dali notri) bo izkoristila trenutek medijske pozornosti ter se najbrž prej ali slej slekla za FHM ali Playboy. Morda se bo pa že v času same oddaje, nikoli se ne ve.

Kaj pa mi na drugi strani - torej zunaj hiše - smo kaj boljši? Dvomim. Marsikdo te bedarije po svojih besedah ne bo gledal, samo vsake toliko bo “slučajno” ujel kakšn odlomek iz oddaje in potem v družbi o tem veselo debatiral. In, jasno, na veliko kritiziral in moraliziral, kakšni neki moroni so to, da se prijavijo na tako zadevo.

Jaz seveda tega ne bom gledal. Imam preveč drugega dela. Bom pa verjetno spremljal debate na forumih (tako itak izve vse) in si ogledal kakšne posnetke, ki jih bodo gotovo cel kup objavili na internetu. Pred posnetkom nage babe pač ne bom zamižal.

Pa da vidimo, kam bo vse skupaj šlo…

Nov namig se glasi:

Ampak ker boga ni (ali pa zato, ker sem nevernik in me kaznuje), se je zgodilo ravno to. Računalnik je crknil in ne morem do podatkov. Sistem se ne zažene pa če se človek na glavo postavi. Še dobro, da imam po novem laptop (kakšna dva dneva), s katerim sem sedaj na internetu ter gledam, kaj pomeni “GRUB Error 18″. Kot kaže bo treba nekako popraviti zagonski sektor diska.

Neto rezultat vsega skupaj je samo to, da mi je nevšečnost požrla že čisto preveč časa, zato lahko upravičeno pizdim. Če me slučajno hospitalizirajo zaradi rane na želodcu, boste vedeli, kaj je vzrok.