Peter Lamut

Ko sem se danes zvečer vračal s fitnesa, sem malo pred domom zagledal na cesti srno, ki se je ustavila sredi ceste in neumno zrla v prihajajoč avto. Torej vame. Zaradi primerne socializacije v mladosti mi srce ni dalo, da bi jo zgazil, zato sem se še pred njo ustavil. OK, morda je bil razlog tudi to, da nimam kaska proti dvijadi, ampak gotovo je k tej plemeniti gesti prispeval tudi moj čut za pravice živali.

Svojo odločitev sedaj obžalujem. Sem namreč živalsko lačen, obenem pa tudi mislim, da ima vsaka žival pravico, da se znajde na mojem jedilniku, če je le užitna. Ob misli na srno se mi zdajle cedijo sline po tipkovnici (ja, vem, fuj) in v želodcu mi že pošteno kruli. Veste kakšen dober golaž s poletno bi bil to. Pa samo malo bolj bi na gas pritisnil…
Avta tako ali tako ne bi bilo škoda, saj najbrž ni vreden niti 200€, medtem ko je okusna pikantna lovska omaka za lačnega človeka neprecenljiva.

Pa drugič, upam. Čeprav srna zamujena baje ne vrne se nobena, ampak jaz ostajam optimist.

Komentar ni potreben. Haha!

A ste ga videli? No a ste ga?!? Niti malo ni bilo žal, da sem vstal ob zame zelo zgodnji uri (že ob 8h ) in si ogledal dirko. Najprej se je na štartu mulc prebil s četrtega na drugo mesto pred oba Ferrarija, nato pa ju odlično zadrževal in si na koncu več kot zasluženo privozil drugo mesto.

Dejmo črnci!

Prišla je Velika noč in spet se je treba nažirati z žegnjem. Nima veze, kaj si o tem misli Drnovšek, važno je, kaj si o tem misli moj želodec. Velika noč brez šunke? Ja pa kaj še. Zato zdaj že cel dan jem in sem zelo srečen. Verjetno jutri ali pa najkasneje v ponedeljek se bom tudi, oprostite izrazu, usral kot zmaj ter s tem še enkrat znova pustil svoj pečat na velikonočnih praznikih, obenem pa bom s tem potrdil, da je šunka v testu tudi letos bila odlična.

“Serjem, torej sem!” ali kako so že rekli starogrški filozofi. So imeli kar prav.

Saj poznate tisto… zjutraj še malo potegnete spanec in se nato prebudite v lep sončen dan. Takoj začutite tisti prijetni občutek, ko že veste, da je zrasel… pogledate… in vidite, da je res. Kako visoko stoji - borzni indeks seveda. SBI20 je namreč po visoki rasti v zadnjem tednu presegel mejo 8000 točk. Če samo pomislim, kako poceni sem takrat jeseni 2003 kupoval delnice, komu neki se potem danes ne bi smejalo.

Za praznike se bom tako še z večjim veseljem basal z žegnjem, če pa poleg tega še “moj” črnec Hamilton zmaga v Sepangu, bo pa sploh veselo.

Danes sem tudi uradno podaljšal absolventski staž še za pol leta. Torej še pol leta raznih ugodnosti (predvsem poceni žretja na bone ) in izplačevanja denarja preko napotnic, potem pa se bodo nekatere stvari spremenile. Do takrat bi pravzaprav že moral počasi začeti živeti od firme, sicer se bom verjetno vprašal, kaj sploh delam v podjetniških vodah.

Pa kaj potem. Koga to sploh briga? Tako kot tudi nikogar ne briga, kdaj ste nahranil svojega psa Pikija, kaj ste jedli za zajtrk, kakšno domačo nalogo ste v šoli dobili ter kakšna krivica se vam godi, ker vam je doma pravkar zmanjkalo čokolade ali ker se vam je morda posušil kaktus. Vendar kljub temu je na internetu polno blogov, ki pišejo ravno o tem, obenem pa pričakujejo, da bodo imeli veliko obiska. Jok, to bo zanimivo kvečjemu za vašo družino in tiste, ki vas na tak ali drugačen način poznajo, naključen obiskovalec pa bo le zazehal, si izpahnil čeljust ter odšel na urgenco. Po možnosti vas bo zaradi poškodbe še tožil.

Če želite, da postanete prepoznavni, morate nekako izstopati iz množice. Ljudem morate ponuditi nekaj, da se bodo vračali nazaj. Lahko jih poskušate nasmejati, lahko razjeziti, samo hladnih jih nikar ne pustite. Nekaj idej:

• Posnamite domači pornič: To se vedno dobro prodaja. Še posebej, če je tako amaterski, da ljudem pravzaprav predstavlja vir zabave in smeha. Posnetek naj se nato “naključno” znajde na internetu, vi pa potem po televiziji razlagajte, da so bili krivi hekerji, ki so vam vdrli v računalnik. Če ste moški, se ne sekirajte, kaj si bodo mislili o vas. Tako ali tako se bodo vsi spraševali samo “A tale je pa Slovenka?”. Za tipa na posnetku se namreč nikoli nihče ne zmeni. Ko vas odkrije Mobisux ali kakšen drug velik forum, pričakujte naval na svojo stran.
• Povzročite splošno nevarnost: Pojdite v Lidl, vzemite največjo možno škatlo, ki jo najdete, nato pa se začnite prerivati in vpiti, da je šivalni stroj vaš. Ko vas bodo poskušali umiriti, jim zagrozite, da imate bombo in da boste vse v zrak pognali. Poklicali bodo POP TV in specialce (v tem vrstnem redu), vi pa se nato malo pogajajte ter se predajte, ko se bo zunaj zbralo že dosti novinarjev. Seveda si prej ne pozabite natisniti majice z napisom www.moja-super-stran.com in gotovo boste naslednjih nekaj dni imeli zelo velik obisk.
• Vpijte, da se vam dogaja krivica: Izmislite si še neodkrito tržno nišo, v katero manjšino spadate. Pedri, cigani in narkomani ne štejejo, saj so že obrabljeni, črnci pa pri nas prav tako ne vžgejo. Enostavno niso v modi, kot tudi niso v modi Kitajci in Indijanci. Dobra ideja bi morda bila, da se razglasite za ljubitelja kakšne ogrožene živalske vrste ter potem v duhu varstva okolja na vsak način poskušate blokirati izgradnjo novih elektrarn, avtocest ter novega stadiona (sploh v Ljubljani je slednje aktualno). Bolj kot vas poskušajo utišati, bolj mahajte s svojo peticijo ter desetimi podpisi na njej. Zavoljo večje prepričljivosti poskušajte dajati vtis hipija. Ker naši mediji tako ali tako pograbijo vsako neumnost, imate tudi v tem primeru zelo dobre možnosti, da vas opazijo ter vam naredijo brezplačno reklamo.

Ne pozabite, da dokler vas vsi hvalijo, je gotovo nekaj narobe. Tako dobri pač niste. Verjetno je razlog ta, da na vašo stran ali blog prihajajo le tisti, ki vas poznajo, in taki vam bodo seveda samo lezli v rit. Res, super ste, oh in sploh. Prelomnica pa je dejansko takrat, ko vas poleg hvaljenja začnejo nekateri tudi na veliko kritizirati, sploh če so to popolni neznanci. To je namreč zanesljiv znak, da ste razburili malo širši krog ljudi in da so zagrabili vabe, ki ste jih nastavili. Odlično! Le vkup, le vkup, uboga gmajna, naj se malo jezijo. Ker je opravljati zabavno, bodo seveda povezavo do vaše strani takoj poslali tudi vsem svojim prijateljem, da še oni vidijo, kakšen pacient ste.

Naj vas sicer vsa ta jeza ne skrbi, počasi se bodo strasti že umirile. Še vedno so se. V tistem trenutku pač prilijte še malo olja na ogenj in zabava se bo nadaljevala!

Včeraj je AGLOCO na uradnem blogu objavil podrobnosti o težko pričakovanem Viewbaru (orodni vrstici, ki vam bo na monitorju prikazovala oglase). Kot kaže, je zadeva sedaj končana, do nje pa bodo najprej upravičeni člani z ID-ji med BBBB in BBBF (+ tisti z ID-ji, ki se začnejo na “AGLO”). To znaša približno 50.000 članov, ki so se pridružili najprej, ostali pa bomo pač morali počakati še malenkost dlje.

AGLOCO Viewbar bo najprej na voljo za operacijski sistem Windows, kasneje pa tudi za Linux in Mac. Na istem računalniku ga bo lahko uporabljalo več uporabnikov, ki se bodo pred začetkom uporabe seveda morali prijaviti s svojim uporabniškim imenom in geslom.

Vzpodbudno je tudi dejstvo, da ima AGLOCO sklenjene pogodbe o oglaševanju s 17-imi oglaševalskimi agencijami, tako da mislim, da se stvari razvijajo v pravo smer. Na tem mestu je sicer potrebno opozoriti, da to še ne pomeni nujno, da bodo člani dejansko veliko zaslužili (večina skoraj gotovo ne bo), je pa res, da je stvar brezplačna in vsako izplačilo, ki je večje od 0$, je neke vrste zastonj denar. Pač plačilo v zameno za to, da del ekrana prodate kot oglasni prostor.

Je pa za pričakovati, da se bo sedaj število uporabnikov v kratkem času močno povečalo. Marsikdo je bil namreč skeptičen, ali bo stvar sploh zaživela, in je zato odlašal s prijavo. Dvomov je sedaj vedno manj, pravzaprav je bil včerajšnji dan celo rekorden po številu novih članov (prav tako objavljeno na uradnem blogu). Prav to vedno hitrejše naraščanje novih uporabnikov pa predstavlja priložnost, da si mrežo zgradite že sedaj, saj bo ta mreža z novimi in novimi uporabniki verjetno zelo hitro rasla in kot najbrž že veste, vam vsak uporabnik v vaši mreži prinaša še dodaten bonus (25% vsak), tako da tisti malo bolj podjetni si lahko obetajo kar nekaj postranskega zaslužka. Ne sicer ravno bajnih denarjev, ampak tudi že nekaj 10$ na mesec še zdaleč ni nedosegljiva vsota.

V AGLOCO se lahko prijavite tukaj, če pa bi pred prijavo želeli izvedeti še kaj več o vsej stvari (priporočljivo), potem si za začetek lahko preberete tudi ta seznam pogostih vprašanj.

Še enkrat si preberite tole temo na Cosmopolitan forumu, predvsem tretjo stran. Kljub temu, da se je prvoaprilska šala že izpela, so nekatere uporabnice še kar naprej kokodakale, kako “čuden” mora biti človek, da se mu da s tem ukvarjati. Da nisem dobil sopotnika/sopotnice in da sem potem zato navidezno vse skupaj obrnil na šalo (vam nekaterim ne kapne, da dejansko sploh nisem nič zadel? ). Da ker si človek izmisli en hec, se lahko iz tega bojda sklepa, da nima prijateljev in da je, citiram, “g33k with glasses”.

Babe, dobre ste. Če bi le vedele, koliko ljudi se vam zdajle reži.

Kokodak!

Mimogrede, kako že gre tisto?

Letno gostovanje bloga: 50€
Potovanje v Pariz: 500€
Smeh ob kokodakanju: priceless

Škoda, da jim je moderator kurnik že zaklenil, sicer bi se ob novih objavah najbrž smejali še kar nekaj dni.

Javljam se z zahodnega dela velemesta Ljubljane, kjer se je še včeraj mirna soseska sprevrgla v bojno polje. Tu vlada anarhija. Kaos. Ne boj, mesarsko klanje. Prekinili so mi telefonske povezave, izklopili so mi elektriko, pretrgali kabel za internet, polomili anteno na bližnji bazni postaji, tako da je mobitel neuporaben, zdaj pa so se spravili še na BMW-ja, ki je parkiran spodaj. Še dobro, da ni moj.

Sreča v nesreči je samo to, da imam na prenosniku še za 10 minut baterije ter da ima sosed nezaščiten brezžični internet, preko katerega pošiljam obupano sporočilo. Upam, da ne moje zadnje.

… — … / … — … / … — … / … — …

(SOS, butelj, a ne znaš brati Morsejeve abecede? Kakšen amater pa si? Radio-amater gotovo ne…)

Za kaj gre? Pred bajto se je zbrala množica nategnjenih protestnikov, ki zahtevajo takojšnje povračilo potovanja v Pariz za 1. maj. Heca ne razumejo. Še najbolj so vidni sindikalni voditelji Mobisuxa, Cosmopolitana ter Avtomobilizma.com, ki hujskajo svoje privržence. Vrata že popuščajo, saj v njih vztrajno butajo z oblegovalnim ovnom, najbolj trdobučni pa kar s svojimi glavami. Kot kaže modrost “Ne z glavo skozi zid” pri najbolj trdih glavah ne velja, saj zid (kot pametnejši) popušča.

Pravkar sem tudi opazil, da na parkirišču postavljajo trebušet. Ojej. Je že napol postavljen. Še 15 minut pa dobim ogromno skalo direktno skozi okno. Zadeva je NUJNA, zato takoj pokličite policijo, da me zaščitijo! Saj sem jim poslal e-mail, ampak so na malici in ga očitno še niso prebrali. Ali pa jim ga je neumen spam filter zabrisal v koš.

NA POMOOOČ!!!

Update 3.apr.2007 00:15 (živ in zdrav in s celimi jajci):
Besede v sporočilu bi morale izgledati takole: …- - -…
ampak po Murphyju so se črtice združile v eno samo in namesto SOS je nastal le nek šum, ki ga nihče ni resno jemal.