Peter Lamut

Kaj naredijo Bosanci, ko končajo pravno fakulteto?

Preložijo zidarske odre na ekonomsko.

Kar dobro se še spomnim genocida, ki smo ga pri nas pred dobrimi desetimi leti izvedli nad faraonkami. Mislim, da čisto upravičeno, saj golazen nima kaj delati v kuhinji ter vrtati luknje v kruh ali pa zborovati okoli ostanka sendviča, ki čez noč pomotoma ostane na pultu. Škropljenje po bloku je takrat bilo uspešno, saj zalege ni bilo več na spregled.

Potem pa smo pred pol leta po dolgem času spet opazili primerek majhne rdeče mravljice. Bila je sama, drugih ni bilo na spregled. Seveda sem jo s palcem pritisnil ob pult in iz nje naredil speštano majhno rdečo mravljico, ampak po drugi strani se ta majhna rdeča mravljica tam sploh ne bi smela pojaviti. Kasneje smo jih vsake toliko opazili še nekaj, dokler se niso že toliko namnožile, da so postale kar dnevna stalnica. Praktično vsak dan srečam nekaj primerkov. Kruha tako ne hranimo več v predalu temveč na mizi sredi kuhinje, do kamor na srečo ne pridejo. Nedavno je čez noč na pultu ostal košček salame in zjutraj je bilo okoli tega koščka na pojedini že zbranih kakšnih 15 optimistov, ki so seveda hip zatem prav tako postali sploščeni od neke višje sile. Sicer 15 ni veliko, včasih se jih je namreč na kupu zbralo še veliko več, a kot vse kaže, se spet nezadržno množijo.

Lahko so prepričani, da če bodo s tem nemoralnim razplojevanjem še kar nadaljevali, da bodo pač dobili še eno sveto vojno, v kateri jih bomo ponovno izbrisali z našega teritorija.

Danes smo si ogledali prostore Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja za Bežigradom. To je tam, kamor se bomo predvidoma v roku enega tedna vselili z našim podjetjem Niteo. Prostori so popolnoma novi, delujejo svetli, prijetni, lepo urejeni in tudi dobro opremljeni. Tam se najde vse, kar človek potrebuje. Internet (itak), predalniki, mize, stoli in drugo pohištvo, sejna soba (ki je sicer skupna vsem), skupna kuhinja, pa potem table za risanje diagramov, računalniki… skratka praktično vse, kar mladi podjetniki potrebujejo. Poleg tega ima vsaka pisarna tudi klimatsko napravo, kar bo ob vročih dnevih prišlo še kako prav. Letos sicer morda ne več, naslednje leto pa zagotovo.

Danes smo tako izrazili tudi naše želje, katere pisarne bi nam najbolj ustrezale in upamo, da bomo dobili eno izmed njih. Če bo seveda ob željah drugih podjetij to tudi možno, saj nenazadnje tam ne bomo edini. Končno bomo lahko v miru delali, ne pa tako kot sedaj, ko te sredi dela mati pokličejo in želijo, da greš v garažo po krompir. Super ja, ravno prav, da te iz delovnega ritma vrže. Če se upreš, se pa začne kreganje in potem te spet vrže iz ritma, tako da je še najbolje delati ponoči. Ampak zdaj vseh teh težav ne bo več, poleg tega pa bo tudi komunikacija boljša, saj bomo delali na istem mestu in ne vsak na svojem koncu z vklopljenim MSN. Ne dvomim, da bo delo postalo bolj učinkovito.

Zdaj moramo samo še nabaviti en fikus za v kot, potem bom pa res pravi direktor.

Jaz dodajam: “…da boste imeli status študenta še dve leti, delali preko napotnic, žrli na bone in se sploh imeli lepo.”

Skratka po sedmih letih se moj status študenta na FRI-ju dokončno izteka. En letnik sem namerno ponavljal, eno leto absolventa sem podaljšal še za pol leta, ampak po sedmih letih se zadeve ne da več nategovati. Podiplomski študij me vsaj zaenkrat ne zanima, saj se mi je naše okostnelo visoko šolstvo kar nekam zamerilo, da bi pa šel v tujino pa zaradi drugih obveznosti trenutno ni realna možnost.

Ampak na srečo imamo pri naš še višje šole, ki ne spadajo pod zakon o visokem šolstvu. Če se vpišem na eno izmed njih, bom imel status študenta in z njim povezane ugodnosti še naprej. Naslednje leto bom še izkoristil pravico do ponavljanja oziroma prepisa, tako da bom status imel še dodatni dve leti. Pravzaprav enako, kot če bi se vpisal na magisterij. Tukaj se je obrestovalo, da sem bil v gimnaziji in na maturi priden, tako da imam po kriterijih za izbor vse možne točke in se posledično lahko vpišem kamorkoli, kjer so še prosta mesta.

In zakaj bi se človek sploh ukvarjal z vsemi prijavnimi postopki? Nenazadnje bi se lahko tudi redno zaposlil in zaživel kot običajen državljan. Jok, brate, pri tako absurdno visoki obremenitvi plač, kot jo imamo pri nas, bo vsak kolikor toliko iznajdljiv človek z lastnim podjetjem raje začel iskati druge (legalne) načine za izplačilo tistega, kar bo s podjetjem zaslužil. Študentske napotnice so za to nadvse primerne. Presežek denarja, ki ti zaradi tega ostane v žepu, ker med drugim npr. ni treba plačati pokojninskih prispevkov, nato investiraš po svoji presoji. Za delovno dobo mi je prav malo mar, saj pri takšnem pokojninskem sistemu, kot ga imamo pri nas, mi mladi pokojnin pač ne bomo videli. Za to bo namreč moral kar lepo poskrbeti vsak sam.

In če se komu ob tem branju zazdi, da tu nekaj ni tako, kot bi moralo biti, ima povsem prav. Absurdno je, da se dejansko splača študirati takorekoč v nedogled. Nič čudnega, da študentje potem toliko časa visijo po faksih, da ne omenjam množice tistih, ki se vpišejo samo zaradi ugodnosti, ki jih dobijo, nato pa jih v drugem letniku ni več nikjer na spregled. Pravzaprav 1/3 nekdanjih sošolcev iz prvega letnika ni bilo več na spregled že po mesecu ali dveh. Pa saj jim ne gre zameriti, če je pa sistem tako zastavljen. Namesto, da bi vzpodbujal marljivost in željo čim prej končati študij, spodbuja lagodno življenje in okoriščanje z ugodnostmi. Tudi jaz sem tukaj tipičen primer takšne anomalije, zaradi česar me seveda zelo peče vest. Če kdo verjame…

Ukiniti študentsko delo in mir, socialne probleme študentov pa reševati na druge načine (štipendije…). Ne pa da diplomanti ne dobijo služb tudi zato, ker podjetja namesto njih pogosto raje najemajo občutno cenejšo študentsko delovno silo, ki jo plačujejo preko zelo ugodnih napotnic. Absurd.

Starejši upokojenski par se je vozil naokoli po cesti. Vozila je ona, mož pa je sedel poleg nje kot sovoznik. Ustavila ju je policijska patrulja.

Pristopil je policist in rekel: “Dober dan, gospa, ali veste, da ste vozili prehitro?”

Ženska, ki je bila malo naglušna, se je obrnila k možu in vprašala: “Kaj je rekel?”

Stari mož je zavpil: “Rekel je, da si vozila prehitro!”

Policist je nadaljeval: “Lahko pokažete dokumente?”

Ženska se je še enkrat obrnila k svojemu možu in vprašala: “Kaj je rekel?”

Mož je zavpil: “Rekel je, da bi rad videl dokumente!”

Ženska je policistu izročila vozniško in prometno. Ta si ju je ogledal, nato pa rekel:

“Vidim, da ste s Koroške. Nekoč sem bil tam za krajši čas in šel na slepi zmenek z najbolj grdo žensko, kar sem jih kdaj videl.”

Ženska se je spet obrnila k možu in vprašala: “Kaj je rekel?”

Možak je zavpil: “Rekel je, da misli, da te pozna!”

Se še spomnite nedavne objave, kako bom šel na dopust konec septembra? Očitno iz tega kruha ne bo moke, saj ima Nejc še vedno težave s hrbtom. Kriv pa si je v večji meri sam, saj je ob prvih težavah zaradi prekomernega športanja namesto počitka še kar nadaljeval in jasno, da se je stanje potem še poslabšalo. Tudi potem kasneje je vsakokrat, ko se je stvar že malo popravila (a še ne čisto do konca), spet naredil isto napako in tako se zadeva vleče že pol leta.

Škoda, kaj naj rečem. Sicer pa bi bilo trenutno najbrž res nesmiselno tvegati z enim tednom aktivnih počitnic, naj se raje hrbet pozdravi do konca. Sploh pa bi bila najbrž tam dol voda itak mrzla, vreme slabo, ljudje neprijazni in grozdje kislo, tako da bo res še najlepše doma.