V času dopustov bo hrvaška policija izvajala meritve hitrosti na avtocestnem odseku Ljubljana - Postojna.
Rupel je že poslal protestno noto, saj se mu zdijo kazni za prekoračitev hitrosti previsoke.
“Predvsem pa me moti to, da jih moramo plačevati v kunah,” je še dodal naš zunanji minister.
Takole sta se v četrtek na Trenjih udarila Dimitrij Rupel in Kahl Ehjavec:
Mislim, da ni dvoma, kdo je bil zmagovalec tega dvoboja. 
Zakaj sprašujem? Ker me zebe kot psa! Ko je bilo nekaj časa nazaj že skoraj 20°C, se je organizem začel prilagajati na pomlad. Zima se je očitno počasi poslavljala. Potem pa je nenadoma spet pritisnil mraz in nas zasul s snegom. Sicer proti suhemu mrazu nimam nič, celo nasprotno - kakšnih -5°C in kristalno jasno vreme mi je veliko ljubše kot kakšna poletna sopara. Krivica pa je, če namesto tistega hladnega zraka polnega svežine dobimo siv in vlažen mraz, ki se ti zaje pod kožo.
Da je mera polna, se za povrh vsega še ves zapadli sneg hinavsko spremeni v kašasto brozgo in ni potem vse skupaj ne tič ne miš. Še driftati na parkirišču se ne da pošteno. Slednje morda uspe kvečjemu kakšnemu neprevidnemu pešcu, ki na splozkem pločniku izgubi smisel za ravnotežje in potem z bolečo trtico preklinjajoč odide naprej. Takšnega uvoda v pomlad si verjetno pač nihče ni želel.
Zdaj samo še čakam kakšnega ekoterorista, da razloži, kako se to sklada z njegovim famoznim globalnim segrevanjem. Verjetno smo to zimo pridelali malo premalo CO2 pa se nam zdaj narava maščuje. 
Ampak kakorkoli že, za dežjem vedno posije javna razsvetljava in ko se potem naslednji dan zbudimo, nas lahko kadarkoli počaka pomlad. Takrat pa bomo lahko mirno ignorirali čudovite tople dneve in se raje posvetili nerganju nad senenim nahodom in odvečnim špehom, ki se je čez zimo nakopičil na babjih ritih. 
Što je impotencija?
Kad se mozak počne kurčiti, a kurac filozofirati.
Bolje pozno kot nikoli (pač bil zaseden teden), ampak naposled sem se le usedel, da napišem krajši povzetek caveman partyja.
Tehnična direktorja sva si prejšnji petek v firmi soglasno odobrila dopust (in zato imela danes delovno soboto 
), da sva že čez dan odbrzela na našo pribljubljeno žur lokacijo pri Kovaču, kjer je bilo potrebno pripraviti kamenodobni ambient. Tam smo s še dvema kolegoma pljunili v roke (fuj…) in se veselo lotila dela. Polovica ekipe se je lotila priprave ozvočenja in starodavne paritvene pijače “babada” (danes poznana kot sangrija), druga dva pa sva odhlačala v bližnjo hosto iskat primerne rekvizite. Tam se dejansko najde marsikaj uporabnega. Jaz sem si na primer našel debelo gorjačo, s katero še tako trmastega sogovornika hitro prepričaš v svoj prav. Tudi kolega Ž. bi si jo lahko, ampak je ni potreboval, saj si je že prej pri svojem lokalnemu mesarju priskrbel ogromno kost, ki ni za mojim lesenim pra-pendrekom po učinkovitosti prav nič zaostajala.
Po dobri uri lomastenja med gozdno floro in favno sva nazaj v party jamo prinesla kakšnih 50 kil kamenja, 15 velikih šopov trobentic, številne zaplate maha s skupno površino primerljivo s površino povprečne slovenske kmetije, polen in drugega dračja toliko, da bi Metod Trobec z njihovo pomočjo lahko v svoji peči ustvarjal pičkin dim tri dni skupaj, pa kup smrekovih vej za dekoracijo ter še nekaj malenkosti. Skratka ni da ni. Sredi jame smo nato iz kamenja sestavili ognjišče, notri razporedili kurjavo, na vse to pa namestili velik kotel (plastičen, ampak okej 
) babada-ja. Nekje v kotu smo uredili še prijetno tihožitje iz mahu in smrekovih vej, ga okrasili s trobenticami, po stenah pa smo razobesili rjuhe, na katere smo z ogljem načečkali jamske motive. Ko smo za piko na umlaut ü po prostoru razporedili še lok in nekaj sulic, je bila scena pripravljena.
Sledila je hitra večerja, nato pa smo se v sobah preobrazili v primitivne neandertalce. Po pričevanju nekaterih smo nekateri imeli s tem bistveno manj težav kot drugi, saj naj bi bili naravni talenti. 
Strgana majica in hlače, okoli glave modni trak iz kože crknjenega bobra ali neke druge neprevidne kosmate živali, za dodatek pa še bojne barve, gorjača na ramo ter grd pogled in o zgledno vzgojenem državljanu ni bilo več ne duha ne sluha.
In kako je ta stilska preobrazba izgledala? Nekako takole:
Janez Jalen se lahko s svojimi Bobri skrije.
Seveda je potem sledil pravi jamski žur s pitjem, plesanjem in primitivnim kruljenjem do jutra, po čemer se je verjetno marsikdo počutil tako, kot da bi ga pomendrala čreda pohotnih mamutov, ki v stampedu drvijo na parjenje. Skratka zadeva je očitno dobro uspela, še posebej ker so *kreh* nekateri *kreh* osebki baje odkrili svoj starodavni pravi jaz.
Aja, še to, da ne pozabim - seveda smo tudi tokrat šli v Kočevje na nočni kebab, kajti brez tega pač ne gre in to je seveda potrebno omeniti. S polnim želodcem se namreč bolje spi kot s praznim. 
Ugabuga!
Kaj dela ženska po seksu?
Napoto!
Drage babe, danes bomo pa mi vam očitali, da se ne spomnite na nobene obletnice in praznike. Katera izmed vas je danes svoji boljši polovici čestitala? No katera? Se mi je kar zdelo…
Torej, da vas razsvetlim - danes praznujemo moški. Ker se moramo za Valentinovo truditi, kupovati brezvezne rožice (ki so tisti dan 3x dražje), bomboniere in neuporabne roza plišaste medvedke, zahtevamo, da se nam odkupite. Valentinovo je za nas samo vsiljena tečna obveznost, ki nam ne pomeni nič. Morda ve uživate, a mi takrat trpimo. Zato smo dan točno en mesec kasneje - torej 14. marec - proglasili za dan zrezka in fafanja, če prevedem prosto po Prešernu.
Ker smo po naravi praktični, tudi tukaj ne bomo kaj dosti komplicirali. Vse, kar želimo, je, da nam pripravite slasten in sočen zrezek, potem pa nam ga še dobro potegnete. Veliko cenejša in manj časovno potratna varianta kot pa tisto valentinovo mučenje.
Torej, kaj še čakate?
(pa da ne boste rekle, da si kar nekaj izmišljujem - http://www.steakandbjday.com/)
Dovolj imam civilizacije! Vsepovsod neke norme, zapovedi in morala, gužva v mestu ter ženske, ki tečnarijo z enakopravnostjo. Kako bi bilo, če bi se za trenutek vrnili nazaj v pradavnino, ko je bilo živalsko obnašanje nekaj najbolj normalnega in ko baba ni imela nobene besede? Če ni ubogala, je dobila z gorjačo po neposlušni betici, nakar jo je pradec za lase odvlekel v svoj paritveni brlog ter poskrbel za nadaljevanje vrste. Pleme pač ni smelo izumreti.
Odgovor bomo dobili že jutri. Spet je namreč prišel čas, ko se bo cel kup študentskih društev dobilo na Jasnici pri zdaj že slavnem Kovaču. Ker noben posvet ni pravi posvet brez dobrega žura, bomo v stilu novega leta ponovno pripravili tematski večer, tokrat na temo pradavnine. Prelevili se bomo v nevzgojeno in podivjano hordo jamskih ljudi, ki bo v neolitskem ambientu zadovoljevala svoje primitivne nagone po žretju, pitju in … khm … druženju. Človek je pač že od nekdaj socialno bitje, kar mu je nenazadnje tudi pomagalo, da je kot vrsta preživel do danes.
Poročilo seveda sledi. Uga, uga, buga!
Ženska brez celulita nima nobene prijateljice.
Vsem bralkam bloga iskreno želim srečn’ga in zdrav’ga - 8. marec seveda.
(pri tem bomo zanemarili dejstvo, da sem hinavec in sem čestital samo zato, ker “se pač podobi”, pa še darila jim nisem kupil )