(povezava do 2. dela)
Ker so pena partyji zakon, smo potem, ko smo na plaži videli plakat za enega, začeli navdušeno skakati v zrak. Za povrhu so ga organizirali v Pachi, zaradi česar je vse skupaj še dodatno obetalo. (in kdor ne ve, kaj je to Pacha, živi v jami oziroma je stardec) Ko smo potem končno le dočakali ponedeljek zvečer, smo se strpali v avtobus, ki nas je pripeljal direktno do tja, nakar smo vstopili v Diskač z velikim D. Zadeva je namreč zares na nivoju.
Prva zanimivost je ta, da ko te spustijo noter, greš dejansko samo skozi veliko obzidje, znotraj katerega je potem šele sama diskoteka. Okoli in okoli nje je urejena tlakovana potka s klopcami, mini bazenčki z žuborečimi fontanami, chill-out šanki pod milim nebom, poleg vsega skupaj pa se tam najde tudi ena ali dve postojanki s kebabom in ostalo svinjsko nezdravo hrano, ki služita kot prva pomoč za lačne želodce. Skratka kadarkoli si zaželiš, lahko sredi žura oddideš ven iz diskoteke in se malo sprehodiš pod milim nebom, ne da bi ti sploh bilo treba zapustiti kompleks. Prav tako kot zunaj je tudi notri zadeva precej dodelana. Velika hala z ogromnim plesiščem na sredi, nad katerim se nahaja prostor za DJ-a, ki je dodatno opremljen z velikim LED prikazovalnikom, na katerem se odvijajo različne animacije. Spodoben light show je seveda samoumeven, prav tako pa tudi go-go plesalke, ki migajo z ritami. Zamerim jim samo to, da je ena izmed njih imela fuk ročke (ne pretiravam), kar je za diskač na takšnem nivoju pač nesprejemljivo. No ja, mogoče pa imajo tam kakšne protidiskriminatorne zakone in so s tem, ko so eno takšno vzeli v službo, pokazali, da so povrhu vsega tudi politično korektni, kaj pa vem.
Atmosfera je bila dobra, stvar se je razživela, samo pene pa ni in ni bilo. Kasneje so na LED prikazovalniku začeli objavljati obvestila, da se bo začelo ob štirih zjutraj, tako da nam ni preostalo drugega, kot da smo začeli odštevati ure… in potem naposled le dočakali peno. Odbrzeli smo ven (stvar so namreč pripravili zunaj), kjer pa nas je žal pričakal hladen tuš. Dobesedno, kajti poleg pene so nas po malem škropili tudi z mrzlo vodo, pač da so si lahko ljudje splakovali milnico. Žal se je ravno tisto noč nenavadno ohladilo, poleg tega pa je začel pihati tudi precej hladen veter, tako da smo bolj kot ne samo šklepetali z zobmi, po nekaj minutah pa smo se vsi premočeni enostavno pobrali nazaj noter. Odločitev, da peno pripravijo zunaj, je bila generalna napaka, kajti pingvini pač nismo, da bi tam navdušeno zmrzovali. Škoda, kajti zadeva je imela odlične možnosti, da uspe, tako pa je na koncu ostalo kar malo preveč grenkega priokusa po milnici.
Najbrž je ta eksimski podvig tudi delno pripomogel k temu, da sem se potem naslednji dan zbudil z vročino. Glavni vzrok je sicer najverjetneje bila kakšna klica v hrani ali vodi, zaradi katere mi je bilo tudi slabo pa še ves tek sem izgubil. Cel dan sem tako samo spal in tudi zvečer nisem šel ven. Za večerjo sem se prisilil, da sem pojedel eno škatlo čokolešnika. Hinavci so na škatlo sicer napisali, da vsebina zadostuje za 6-7 obrokov, ampak saj jih že dobro poznam, tako da se niti nisem kaj dosti čudil, ko sem stvar zmazal v enem šusu. Na žalost se prebavila se s tem nekako niso strinjala, tako sem potem sredi noči odigral glavno vlogo v znanem mladinskem filmu Poletje na školjki. Tomaž in Milena se proti moji povsem realistični in življenjski igri lahko skrijeta.
V sredo sem kljub slabšemu počutju vseeno šel z ostalimi v velik zabaviščni park PortAventura, kjer imajo med drugim tudi atrakcijo Dragon Khan, ki je ob svojem odprtju veljal celo za vlak smrti z največ inverzijami v Evropi. No ja, meni se ni zdel ravno strašen, sem namreč doživel (in preživel 
) tudi že hujše stvari, ampak tudi za odmet ni bil. Na kaj dosti drugih atrakcij sicer nisem šel, ker sem zaradi utrujenosti raje pol dneva samo poležaval, ampak ziher so bile atrakcije kul in zabavne in adrenalinske ter oh in sploh, zaradi česar park zelo priporočam. 
Četrtek je sicer minil podobno kot torek. Jaz sem pač tam v kampu bil, to pa je bilo tudi vse od mene. Vsaj nobene škode nisem delal pa tudi rogovilil nisem preveč - razen v tistih nekaj primerih, ko sem moral pod nujno odbrzeti tja, kamor gre še Vinko iz Logatca peš. V petek zgodaj zjutraj je bil potem čas za odhod domov, vse skupaj pa je potekalo v obratnem vrstnem redu kot na dan prihoda, s to razliko, da nam takrat na srečo ni bilo treba spati pred zaklenjeno železniško postajo.
Tik pred prihodom domov smo se v Uncu ustavili še v gostilni Portus in ker sem se že veliko bolje počutil, sem si naročil obilno porcijo možganov z jajcem ter morsko solato. Bilo je zelo okusno, žal pa se je potem prebava za vikend spet spuntala, tako da sem potem še dva dneva preživel na dieti in se basal z ogljem. Skratka zaključek čisto v stilu zadnjih dni Sunny Spain 2008 eventa. Oziroma bolje rečeno “Sunny S Pain” eventa. 
Kljub nevšečnostim pa je bila pod črto gledano vsa zadeva zelo zabavna, tako da bomo naslednje leto najbrž ponovno šli.
Adios!
Posledica je bila, da smo po kulinaričnega razvrata samo še debelo gledali, se držali za trebuhe in se borili s spancem, ki nas je napadal.