Peter Lamut

Par je imel dva otroka stara 8 in 10 let, ki sta bila zelo poredna in neubogljiva. Nenehno sta se zapletala v težave in starša sta že kar vedela, da kadarkoli se v njihovem kraju kaj zgodi, da bodo najprej okrivili njuna mulca. Nekega dne pa je mami prišlo na uho, da je lokalni duhovnik precej uspešen pri discipliniranju neubogljivih otrok, zato se je odpravila do njega in ga vprašala, ali bi se lahko pogovoril tudi z njenima. Duhovnik se je strinjal in dejal, naj naslednji dan vsak posebej prideta prideta k njemu na pogovor. Mama je najprej poslala mlajšega, 8-letnega.

Duhovnik, obilen možakar z globokim prodornim glasom je dečku ukazal, naj sede, ga pogledal naravnost v oči in z resnim glasom vprašal:
“Kje je Bog?”

Deček je spustil čeljust do tal, a odgovoril ni nič, samo sedel je tam s široko odprtimi usti. Duhovnik je ponovil vprašanje:
“Kje je Bog?”

Deček ponovno ni odgovoril nič, zato je duhovnik še dodatno povzdignil glas ter uperil prst naravnost proti njegovemu obrazu:
“KJE JE BOG?!?”

Deček je samo zavpil in bliskovito pobegnil iz sobe. Stekel je naravnost domov, se skril v omaro in močno zaloputnil vrata za seboj. Ko ga je tam našel njegov starejši brat, ga je seveda vprašal, kaj neki se je zgodilo. Mlajši je hlastajoč za zrakom zgroženo povedal:

“Zdaj sva pa v velikih težavah! Bog je izginil in vsi mislijo, da sva kriva midva!”

Z žalostjo sporočamo, da je danes ponoči v sedemdestem letu starosti nepričakovano preminil Jože Vidmar, dolgoletni lastnik in vodja kinematografske verige Kolosej. Pogreb bo v četrtek ob 8:30, 11:15, 13:30, 16:30, 18:30 in 21:00.

Na Floridi je šest upokojencev igralo poker in se zabavalo, ko je v nekem trenutku Meyerwitz nenadoma izgubil 500$ v eni sami igri. Prijel se je za prsa, parkrat še hlastnil za zrakom, nato pa se za mizo zgrudil mrtev. V znak spoštovanja do preminulega kamerada so ostali nadaljevali z igro stoje. Finkelstein je pogledal naokoli in počasi vprašal:

“Torej… kdo bo povedal njegovi ženi?”

Odločili so se, da bodo vlekli slamice, in kratko je potegnil Goldberg. Naročili so mu, naj novico sporoči čim bolj taktno in diskretno, da ne bi poslabšal že tako slabe situacije.

“Diskretno? Na svetu ni bolj diskretnega človeka od mene, prepustite to meni.”

Goldberg se je napotil do Meyerwitzove hiše in potrkal na vrata. Odprla mu je žena in vprašala, kaj želi. Goldberg je naredil trenutek premora in začel:

“Žal imam slabe novice. Igrali smo poker in vaš mož je ravnokar izgubil 500$ in si ne upa priti domov.”

Žena je jezno zavpila: “Recite mu, naj pri priči crkne!”

“Mu bom povedal,” se je vljudno poslovil Goldberg.

Enkrat v začetku leta sem skurcal Radio Salomon, ker so zamenjali programsko shemo in se iz buta buta štanca usmerili na balkanijado (jaz bi raje rekel polomijado). Na srečo se sprememba, kot kaže, ni izkazala za uspešno, tako da so se nedavno očitno spet odločili uporabiti že preizkušen recept.

Nekaj dni nazaj sem namreč med nastavljanjem frekvenc na avtoradiu slučajno spet prišel na omenjeno postajo in zaslišal znan glas. Dean On The Mike je navdušeno razlagal nekaj o novih hitih, za podlago pa je imel dobri stari tuc tuc. Aaaaaah, končno, so se očitno le spametovali! Frekvenco sem tako ponovno shranil pod številko 2, kjer sem jo nekoč že imel, in jo zdaj spet pridno uporabljam.

Jupi!

Musliman med molitvijo potoži Alahu:

“Dragi Alah, zakaj je tako? Srbi imajo svojo državo, Hrvati imajo svojo državo, samo mi muslimani iz Bosne je nimamo?”

Alah odvrne:

“Poglej, jaz sem vam že davno tega dal kurac, pa ste ga čisto iznakazili. Kaj bi potemtakem šele naredili z državo…”

Vsi bedniki ( ), ki sedaj zmrzujete v oblačni in deževni Sloveniji, polušajte tole: Tukaj v El Turu je vsak dan skoraj 30°C, nebo brez oblačka, voda pa zelo osvežujoča. Če to kombinirate še s peščeno plažo, dobrimi pogoji za windsurfing ter all-you-can-eat polpenzionom in prijazno postrežbo, se lahko dejansko požrete od zavisti.

Hvaljenje na stran - gre za čisto prijeten oddih, ki se po premnogih nadurah pošteno prileže. Večina časa se učimo surfati, ostalo pa jemo in spimo, kajti stvar je precej naporna. Štiri ure stanja na deski (ali pa plavanja v vodi…) ni mačji kašelj. Ampak ker je stvar zabavna, človek kar pozabi na čas, predvsem pa se ne zmeni za manjše nevšečnosti kot so praske, žulji in modrice. Nenazadnje en teden še prehitro mine, zato ga je treba v čim večji meri izkoristiti.

In kako poteka učenje? Prvi dan smo imeli tečaj plavanja in hitrega eksanja morske vode. Do dna. Kar sem se septembra naučil na 220-litrski deski, je bil samo lažen občutek znanja, kajti tisti mastodont od dile odpusti marsikatero napako. Ko ti potem pod noge direktno porinejo 160-litrsko desko, se vsako napačno prerazporejanje teže kaznuje z rundo morske vode. Dva deci, takole na oko rečeno. (pa 160-litrske deske še vedno spadajo med velike!)
Vendar pa vaja dela vajenca in tako gredo obrati in štarti z obale iz ure v uro bolje, nakar se po nekaj dneh že voziš pripet na jadro s trapezom, ne da bi poleg tega uporabljal tudi roke. “Lej, mami, brez rok!” dokler ne pride povsem nepričakovan sunek vetra in te katapultira naprej v vodo. Kje je neki pa je ves ta veter, da te potegne na desko, ko se trudiš izvajati vodni štart? Krivica.

Kar se tiče prehrane, pripomb ni. Tukaj očitno lahko jemo vse sadje in zelenjavo, kajti prebavnih motenj tukaj v nekaj letih ni imel takorekoč nihče. Zato se tudi veselo bašemo z dobrotami, ki jih pripravijo. Čez dan si lahko tudi kar na plažo naročiš hrano in pijačo, ki ti jo nato prinesejo v senco oziroma kjerkoli pač že lenariš, cene pa so vsaj za naše razmere dokaj nizke. Skurcal bi edinole internet, ki je sicer blazno poceni (6€ za cel teden), a tudi blazno počasen, ampak za silo je že.

Pod črto gledano nam tukaj čisto nič ne manjka in bo verjetno treba še kdaj priti. Morda že kar aprila?

Pride kmet na banko in želi dvigniti denar z računa. Pobrska po žepih in na dan privleče potrdilo o depozitu. Gospa za okencem si ga oglede in reče:

“Žal mi je, ampak tega denarja ne morete dvigniti. Je namreč vezan za eno leto.”

Kmet se začudi: “Kako ne morem, če ga pa potrebujem?”

“Ja vezan je, gospod, šele čez eno leto ga boste lahko dvignili,” mu pojasni uslužbenka.

Kmet se malo zamisli, potem pa se spomni, da ima še en depozit na drugem računu. Na dan privleče še drugo potrdilo, a tudi tukaj se zatakne.

“Zelo mi je žal, veste, ampak tudi ta denar je vezan. Šele čez dve leti ga boste lahko dvignili.”

“Kako to mislite vezan?”

“Ja vezan je, gospod, in to pomeni, da ga v tem trenutku ne morete dvigniti.”

Kmet že precej nejevoljno reče: “Ampak jaz moram odplačati dolgove in nujno potrebujem ta denar sedaj.”

Uslužbnenka za okencem spredvidi, da bo preprostemu možaku težko razložiti vse skupaj, zato predlaga drugačno rešitev:

“Gospod, vi ste kmet, kajneda? Kaj pa če bi poskusili upniku plačati kako drugače? Recmo… ali imate jajca? Morda bi šlo pa na ta način?”

Kmet jo za daljši trenutek pogleda, potem pa reče:

“Da, imam jajca. Ampak veste, so vezana - NA KURAC!”

Tistih v firmi sploh ne upoštevam več, ker so samo po sebi umevni. Smo se očitno navadili. Treningi, čeprav so naporni, tudi v bistvu niso napor, saj spadajo pod “aktivno zabavo”. So pa naporni vsi žuri, tu pa dvoma ni. Najprej smo minuli vikend imeli motivacijski vikend v Osilnici, kjer smo ga, kot je na takih vikendih navada, srali do jutranjih ur in potem bili čisto neprespani. Komaj sem dobro šrišel k sebi, že sem šibal v Celje, kjer smo v četrtek zvečer imeli na faksu še en žur. Tudi ta je bil res nor in domov sem se mrtvo trezen pripeljal šele okoli šestih zjutraj. Tako je to, če se zbere 20 sošolk in samo trije tipi, ki jih potem moramo krotiti.

Ampak zdaj bo končno nekaj časa mir. Čez slabih 10 ur letim v Egipt, kjer ne bomo ravno žurali, ampak predvsem surfali. Verjetno bom potem, ko se bom vrnil nazaj, doživel pravi mali šok, kajti kmalu zatem nas že čaka brucovanje… pa potem še veseli december… pa da kakšnega vmesnega rojstnega dneva niti ne omenjam.

Ker je internet tam baje zelo poceni (6 evrov za cel teden), se bom najbrž tudi od tam kaj javil, da sporočim, kako poteka počitek, seveda pod pogojem, da se mi bo ljubilo.

Vi pa medtem kar zmrzujte doma!