Dejstvo je, da so psi bolj zvesti kot žene in vas imajo rajši.
Ne verjamete?
Kar poskusite psa in ženo zakleniti v prtljažnik avomobila, potem pa pojdite za eno uro v bife na pivo. Ko se naposled vrnete in odprete prtljažnik - kaj mislite, kdo vas bo bolj vesel, ko vas bo ugledal?
V domu za ostarele sta bila srečno zaljubljena 92-letni starček in 87-letna starka. Celo seksala sta na poseben način, in sicer sta vsak dan po zajtrku odšla v park, kjer sta se usedla na klopco, starka pa mu je potem v roki pol ure držala njegov organ.
Nekega dne pa je on po zajtrku nepričakovano izginil. Ona odhiti v park in o groza… tam ga zaloti z 79-letno sosedo, ki mu ga je držala v roki! Vsa besna se zadere:
“Kurbir stari, kako te ni sram! Poleg tega mi povej, kaj ima ona, česar nimam jaz!!??”
On ji hladno odvrne:
“Parkinsonovo bolezen!”
Po mesecu dni v samostanu mlad menih vpraša opata:
“Veste, dolgo sem že tukaj, ali bi lahko… veste… no, kako naj rečem, nekako bi moral… saj veste…”
Opat razumevajoče prikima:
“Seveda, v prvi celici je sod z luknjo. Pojdi tja pa nabijaj, kolikor te je volja.”
Menih gre v celico, opravi svoje, stvar mu je zelo všeč. Ko se vrne, vpraša opata:
“Lahko tudi jutri?”
“Seveda lahko. Pravzaprav lahko vsak dan, razen ob petkih,” odvrne opat.
Menih nekoliko začudeno:
“Dovolite, da vprašam, ampak zakaj pa ob petkih ne?”
Opat:
“Ker takrat boš pa ti v sodu.”
Policaj ustavi avto:
“Dober dan! Je bilo kaj alkohola?”
Možak:
“Po šiht’ u Majolk je Tončk dau za runda…, pa prau Lojz, da grema še u zidanca, pa je blu en…, dva… jah tri litre cvička, nakar pove Tonca, da je pr Brajdi nova kelnrca, pa so ble še t’m ene tri runde; ne, čak mal… jih je blo kar ene pet …”
Policaj:
“Boste opravili preizkus alkoholiziranosti?”
Možak:
“Pa ti pezdetek men ne verjameš al kaj?!”
Odločil sem se, da boste zvesti bralci lahko v živo spremljali nastajanje diplomske naloge. Odločil sem se, da bom pisal dnevnik, kako zadeva napreduje in kakšni zapleti se pri vsem skupaj pojavljajo.
Prvi dan pisanja se ni zgodilo nič, samo javno sem objavil, da so zadeve stekle.
Nekoliko bolj zanimiv je bil drugi dan (včeraj), ko prav tako nisem napravil nič, saj sem bil cel dan v firmi, zvečer pa še na treningu. Zanimivo je bilo pa zato, ker se je že bližal vikend.
Danes je tako tretji dan. Petek je in jaz sem ob sedmih (beri: pred temo) že bil doma. Juhej! Zdaj imam namreč cel večer časa, da v Open Office Writer napišem vsaj naslov ter nastavim oblikovne stile in sekcije v dokumentu. Ampak potem sem ugotovil, da sem namero o pisanju diplomske naloge objavil na (hehe) - 1. april!
Hja, potem pa z začetkom pisanja očitno ne bo nič. 
Škoda. Pa tako obetavno se je začelo… 
(konec dnevnika)
Kako mi gre to vprašanje, ki ga ljuba mati zadnje čase nenehno ponavljajo, na živce. Kot da je diploma sveti gral in ko jo imaš, si nenadoma car in z nekaj urami dela na teden služiš na tisoče evrov mesečno. Potem se pa sveže diplomirani študent zbudi, ko mu ob 6:30 zvoni budilka, da mora vstati in oditi v službo za nadaljnih 10 ur, kjer bo dostikrat moral prenašati tečnega šefa in kjer bo vedel, da pravzaprav ne zna kaj dosti. Če bo seveda službo takoj po faksu sploh dobil, kajti predvsem diplomanti družboslovnih ved ponavadi niso ravno najbolj iskan kader na trgu dela.
Ne rečem, bolje je imeti diplomo kot ne, ampak še zdaleč to ni bistvo vsega. Dosti bolj se ceni znanje, zagnanost, samoiniciativa in razne druge mehke veščine (pa tu ne mislim na judo 
), skratka stvari, od katere ima podjetje neposredno korist in katerih se na na faksu pač ne moreš naučiti, ampak pridejo z delovnimi izkušnjami.
Ampak kakrokoli že, zdaj bom tudi jaz počasi zaključil svojo študijsko pot epske dolžine. Prejšnji teden v petek so mi namreč potrdili temo za diplomsko nalogo in sedaj imam tri mesece časa, da nekaj konkretnega spišem. Verjetno bom zagovor imel tik pred zdajci, torej tam enkrat konec junija.
Zame je to sicer samo tečna formalnost, bo pa zato draga mama verjetno toliko bolj vesela. Tema se sicer imenuje “Virtualizacija v Linux okolju”. Najbrž nima pojma, kaj to sploh pomeni, ampak zveni zelo učeno, zato bo še toliko bolj zadovoljna.
Jaz pa bom imel čez slabe tri mesece končno mir.