Kapitan in prvi oficir stojita na poveljniškem mostu in gledata na zaslon sonarja. Kapitan zaskrbljeno reče:
“Poglej,” in pokaže s prstom, “čez točno eno minuto nas bo zadel tale torpedo. Pojdi dol in to sporoči potnikom ter jih pripravi na evakuacijo. Ampak pazi, da jim vse skupaj razložiš na pravi način, da ne bo prišlo do vsesplošne panike.”
Prvi oficir prikima in odhiti dol v salon. Tam se postavi na sredo prostora, dvigne roko in zakliče:
“Pozor vsi, prisluhnite malo! Ponujam vam eno stavo. Stavim 1000 EUR, da lahko izvelečm tiča iz hlač in z njim tako močno usekam po mizi, da se bo cela ladja potopila.”
Potniki seveda planejo v smeh in takoj se jih najde nekaj, ki stavo sprejmejo. Vsi se zberejo okoli glavne mize, zberejo denar na kup, in oficir si res začne odpenjati gumbe na hlačah. Iz hlač nato potegne svoje orodje in ga začne malo vrteti v roki, vmes pa gleda na uro, kdaj bo pravi trenutek. Še 10 sekund do zadetka, še 9, še 8, …
… 3, 2, 1 in BAM!!! useka s tičem z vso silo po mizi.
Cela ladja se strese tako močno, da vsi popadajo po tleh in že naslednji trenutek se potniki navdušeno zavedo, da se ladja resnično potaplja.
“Ha ha! A ste videli to, uspelo mu je?!? Dejansko se potapljamo, ha ha ha …”
Kljub resnosti situacije je vse skupaj tako zabavno, da se potniki v smehu eden za drugim čisto mirno odpravijo na palubo in se vmes ne prerivajo. Tako se vsi tudi pravočasno vkrcajo na rešilne čolne in se rešijo na obalo.
Po uspešni evakuaciji stopi prvi oficir do kapitana, ki ob morju zamišljeno opazuje, kako se bo ladja vsak hip potopila.
“No, kapitan, ali sem dobro tole izpeljal? Panike ni bilo in vsi smo se rešili.”
“Odlično, res odlično!” ga ta pohvali, “Bolje skoraj ne bi mogel narediti. Edino ena stvar je pri vsem skupaj … “
“Kaj pa?” zanima oficirja.
Kapitan se popraska po glavi: “Tisti torpedo … zgrešil nas je.”