Peter Lamut

V zaporu sta bila narkoman in gobavec. Narkoman mirno sedi in kadi travo, nasprotno pa se gobavec ves nervozen praska. Od silnega praskanja mu odpade roka, ki jo zabriše skozi okno.

Mine nekaj časa in gobavca začne srbeti druga roka, zato se prične drgniti ob zid. Tudi ta mu kmalu odpade in gobavec jo zagrabi z zobmi in vrže skozi okno. Narkoman medtem začne navijati novo džolico in flegmatično spremlja dogajanje.

Gobavca začne srbeti noga, prične se drgniti ob zid in mu kmalu še noga odpade. Zagrabi jo z zobmi, se nekako privleče do okenca in jo vrže skozi rešetke.

Narkoman, zdaj že zelo nakajen, reče:

“O fak, stari, še malo pa boš zunaj !!!”

Tri ženske pridejo pred nebeška vrata, kjer jih ustavi sveti Peter in vpraša prvo:

“Povej mi, draga moja, kako si v življenju uporabljala tisto med nogama, kar ima vsaka ženska?”

Prva se zamisli in odgovori: “Če povem po pravici, je bilo 80% za seks, 20% pa za lulanje.”

“V redu bo,” reče sveti Peter, “iskrenost je lepa lastnost. Lahko vstopiš.”

Nato se obrne k drugi in ji zastavi isto vprašanje. Ta mu odgovori:

“Jaz sem pa svojo uporabljala nekako uravnoteženo - 50% za seks, 50% pa za lulanje.”

Sveti Peter pokima: “Mislim, da tudi tebe lahko spustim naprej.”

Nazadnje vpraša še tretjo, kako je uporabljala svoj organ.

“Jaz sem bila pa malo bolj pridna. 90% sem jo uporabljala za lulanje, 10% je bilo pa za seks.”

Sveti Peter jo pogleda in reče: “Žal mi je, toda tebe pa ne morem spustiti notri.”

Ona seveda takoj začne ugovarjati: “Čakajte malo, kako ne, a tisti dve pred mano sta pa lahko šli notri ali kaj??”

“Poslušaj, ženska, da ti nekaj pojasnim,” odvrne sv. Peter, “tu notri je RAJ, ne pa WC, razumeš?”

Mlad samski moški je bil na križarjenu in na luksuznih počitnicah neizmerno užival. Toda drugi dan se je ladja zaletela v koralni greben in se začela potapljati. Potniki okoli njega so kričali, v paniki tekali sem in tja ter se v vsesplošnem kaosu utapljali, na njegovo srečo pa se je sam lahko oklenil rešilnega plovca in je kljub morskim psom in močnim tokovom z zadnjimi močmi lahko priplaval do otoka nekaj kilometrov stran.

Ko ga je povsem izčrpanega pravzaprav bolj kot ne naplavilo na obalo, je ob sebi zagledal nezavestno žensko. Tudi ona je bila ena izmed potnic na ladji, ki se je nekako uspela rešiti. Dal ji je umetno dihanje in po nekaj minutah oživljanja je ženska začela normalno dihati ter prišla k sebi. Iz srca se mu je zahvalila, da ji je rešil življenje, on pa je presenečen ugotovil, da ni to nihče drug kot superzvezdnica Megan Fox!

Minevali so dnevi in tedni in postalo je očitno, da sta se na otok rešila samo onadva, pomoči pa ni bilo na vidiku. Postavila sta si kolibo, na drevesih je bilo dovolj sadja za hrano, na otoku je bil tudi tolmun s sladko vodo, skratka bila sta v raju. Megan se je na smrt zaljubila vanj in seksala sta kot nora - zjutraj, po kosilu in še zvečer. Nekega dne pa je ona opazila, da je mladec deloval precej otožno.

“Kaj je narobe, ljubi?” je vprašala. “Nič nama ne manjka, tukaj je čudovito in rada te imam. Je kaj narobe? Lahko kaj naredim zate?”

On ji je odvrnil: “Pravzaprav, Megan, lahko. Bi lahko oblekla mojo srajco?”

“Seveda,” je rekla ona, “če bo le pomagalo.”

Slekel si je srajco in ona jo je oblekla.

“Lahko sedaj oblečeš še moje hlače?” jo je prosil.

“Seveda, dragi, če boš le potem boljše volje,” je prikimala.

“Pa si lahko daš na glavo še moj klobuk in si pod nosom narišeš brke?”

“Karkoli želiš, srček,” je ubogala, čeprav nekoliko začudena.

On ji je nato rekel: “Ali lahko sedaj greš ob obali okoli in okoli otoka?”

Prikimala je in se odpravila na sprehod. On se je prav tako odpravil, a v nasprotno smer. Čez deset minut sta se tako srečala na polovici poti na drugem koncu otoka. Takrat je nenadoma je stekel proti njej, jo zagrabil za rame, začel stresati in vmes čisto navdušeno vpiti:

“Staaariiiii!!!! Ne boš mi verjel, katero prasico porivam!”

Mož zleknjen na kavču gleda televizijo, ko pride v sobo žena in reče:

“Dragi, a lahko popraviš luč v hodniku? Že cel teden neprestano nekaj utripa.”

Mož jo jezno pogleda:

“Popravim luč? Zdaj? A mi na čelu morda piše Elektro Ljubljana? Močno dvomim.”

“Pa bi lahko namesto tega popravil vsaj vrata od hladilnika?” nadaljuje žena. “Zelo težko se zapirajo.”

“Vrata hladilnika?” odvrne mož. “A slučajno izgleda, kot da mi na čelu piše Gorenje Servis ali kaj?”

“Prav,” nejevoljno reče žena, “potem pa prosim vsaj popravi stopnice pred vhodom. Kmalu se bodo namreč polomile.”

“Pa saj nisem jebeni tesar in ne da se mi popravljati stopnic! A mi slučajno piše Lesnina na čelu? Ne? No torej …” se razhudi mož.
“Mislim, da imam tega zadosti, grem tekmo raje gledat v bar.”

In tako gre mož iz hiše v bližnji lokal, kjer ostane nekaj ur in pije. Kasneje, ko je tekme konec, pa vendarle začne premišljevati o tem, kako je ravnal z ženo, in dobi slabo vest. Odloči se, da se vrne domov in po hiši popravi, kar je treba. Na svoje začudenje opazi, da so stopnice pred vhodom že popravljene. Tudi luč v hodniku gori normalno in ko gre v hladilnik po pivo, opazi, da so tudi njegova vrata popravljena. Začuden vpraša ženo:

“Ljubica, kako ti je pa uspelo vse to popraviti?”

Žena odvrne: “Ko si odšel, sem odšla ven, se usedla na prag in začela jokati. Mimo je prišel prijazen mlad moški in me vprašal, kaj je narobe in sem mu vse razložila. Ponudil se je, da lahko vse popravi, v zameno pa moram ali seksati z njim ali pa mu speči torto.”

“In kakšno torto si mu spekla?” vpraša mož.

Žena: “Haloooo… ali mi na čelu morda piše Zmajčkov butik??”