Peter Lamut

Nedolgo nazaj je minilo dve leti, odkar sem se vpisal na Poslovno-komercialno šolo Celje. Zaradi statusa, priznam. Spomnim se, da smo pri vpisu morali podpisovati neko izjavo, da “se ne vpisujemo samo zaradi statusa” in tisti pildek sem seveda podpisal. V bistvu se niti nisem zlagal, kajti nisem se vpisal samo zaradi statusa, temveč predvsem zaradi njega. Recimo, da samo 97% zaradi statusa (in ne 100%), 3% pa zaradi druženja in spoznavanja novih ljudi.

Glede na to, da program šole ni tako zahteven, se je sama od sebe porodila ideja, da bi lahko z nekaj truda celo izpolnil pogoje za vpis v drugi letnik in tako pridobil še eno leto statusa. Tako sem si 1x na teden vzel toliko časa, da sem se odpeljal v Celje na kakšne vaje in odpisal kakšen izpit in leto kasneje sem se znašel v drugem letniku. Ko pa je človek enkrat na polovici, začne razmišljati, ali ne bi morda kar končal vsega skupaj. Nenazadnje dejansko izveš kakšno uporabno stvar ali dve in tako je še eno leto kasneje (torej danes) stanje takšno, da imam narejene vse izpite, vse obveznosti z vaj in vse seminarske naloge, napisati moram le še diplomo. Očitno bom po pomoti diplomiral na šoli, na kateri tega sploh nisem nameraval.

In kakšno je moje mnenje o šoli zdaj, ko ne gre več le za prvi vtis? Hja, takole je - če se delaš, da si še vedno na univerzitetnem študiju in k stvari pristopiš kolikor toliko resno, dejansko lahko odneseš nekaj znanja. Zase lahko rečem, da sem ga. Seveda je tega znanja po obsegu manj kot na kakšni fakulteti, ampak je vsaj brez raznoraznega balasta. Pač osnovna ekonomska znanja, ki jih lahko kasneje po želji poglabljaš, če seveda imaš voljo in si navajen samostojnega iskanja informacij iz različnih virov. Ravno prav za dvoletno šolo.

Po drugi strani pa je problem v tem, da če nekdo te samostojnosti nima, lahko kljub temu šolo še vedno konča. Kar nekaj izpitov je čisto preveč tipiziranih, tako da se jih lahko naredi tudi tako, da se človek nauči na pamet nekaj tipov nalog (ampak res samo nekaj), včasih pa so vprašanja na izpitu celo identična tistim, ki se jih je delalo na vajah. Tudi na vajah, ki so ponavadi pomemben del končne ocene (npr. razne seminarske naloge), bi lahko bilo ocenjevanje bilo bolj striktno, ampak kaj, ko potem veliko študentov predmeta sploh ne bi naredilo. Precej jih namreč vse skupaj dela po liniji najmanjšega odpora in na žalost to tudi deluje. Jasno, da potem takšna diploma nima posebne vrednosti in da višje šole dostikrat veljajo za bolj “leve”.

Po drugi strani pa je treba pohvaliti odnos zaposlenih, saj se je dalo z njimi vedno vse zmeniti (z redkimi izjemami). Niso se togo držali birokratskih pravil, temveč so želeli videti samo znanje in vložen trud. So bili zelo razumevajoči do tega, da se vsak dan pač ni možno voziti v Celje na (obvezne) vaje, sploh če je treba sočasno voditi še firmo. Nekateri dinozavri na FRI bi si lahko to vzeli za zgled.

Saj res, kaj pa je s tem študijem? Ja nič, jeseni ga nadajujem, da dokončam še tistih par izpitov, ki so mi ostali (prešteješ jih lahko na prste ene roke). Na konču bom očitno imel dva papirja in mati bodo zelo veseli. Najbrž še bolj, kot če bi jim ob jutranji zori prinesel šopek solzic.

Kandidat je prišel na razgovor za delovno mesto komercialista. Kadrovnik ga začne spraševati:

“Kaj bi priporočili ženski, ki bi rada očistila okna?”

Kandidat: “Čistilo za steklo seveda.”

Kadrovnik: “Lepo. Kaj pa če bi nekdo hotel očistiti vrata dnevne sobe?”

Kandidat: “Tudi čistilo za steklo.”

Kadrovnik: “Zakaj pa čistilo za steklo?”

Kandidat: “Ja dandanes pri teh modernih dizajnih ima večina vrat vgrajeno steklo.”

Kadrovnik: “V redu, ja, vidim da znate razmišljati s svojo glavo. Kaj pa če bi nekdo hotel očistiti mizo v jedilnici?

Kandidat: “Čistilo za steklo.”

Kadrovnik: “Zakaj pa?”

Kandidat: “Ker ima večina ljudi čez mizo položeno steklo.”

Kadrovnik: “Dobro, dobro. Kaj pa bi priporočili ženski, ki ima menstruacijo?”

Kandidat: “Čistilo za steklo seveda.”

Kadrovnik: “No, tu se pa ravno ne strinjava. Mislim, da čistilo za steklo ni pravo?”

Kandidat: “Zakaj pa ne? Če ne more seksati, naj pa čisti.”

Dva pivska kolega se pogovarjata:

“Ti, kako te je pa kaj žena sprejela, ko si včeraj zvečer tako pozno prišel domov, pa še čisto pijan povrhu?”

“Vame je metala rožice.”

“Kaj takega!”

“Ja, samo iz lončkov jih pa ni dala …”

V šoli se učenci učijo učijo zahtevnejših izrazov. Učiteljica vpraša, kaj je to ‘katastrofa’. Oglasi se Janezek:

“Katastrofa bi bila, če bi zajec prišel na vrt in obgrizel solato.”

“Ne, Janezek,” ga popravi učiteljica, “to bi bila ‘škoda’. Katastrofa bi bila na primer, če bi strmoglavilo vladno letalo s predsednikom in vsemi člani vlade in bi vsi umrli. Si razumel razliko?”

Janezek prikima.

Čez nekaj dni pride v šolo šolski inšpektor kontrolirat znanje. Učence vpraša:

“Kdo mi lahko razloži, kaj pomeni ‘katastrofa’?”

Janezek se ponosno javi: “Katastrofa bi bila, če bi strmoglavilo vladno letalo z vsemi člani vlade in bi vsi umrli.”

“Odlično razumeš pojme,” ga pohvali inšpektor.

Janezek še dodatno pojasni: “Ampak ne bi pa bila to škoda. Škoda bi bila, če bi zajec na vrtu obgrizel zelje.”

Pametne ženske utišajo moške tako, da dvignejo noge, neumne pa tako, da dvignejo glas.