Peter Lamut

Svoje dni je bil, vendar potem, ko je v neki bitki v Afganistanu popeljal konjenico do zmage nad zlobnimi sovjetskimi tanki, je bilo jasno, da je bila bitka zrežirana. Skoraj tako, kot da bi snemali kakšen Hollywoodski akcijski film. Brezveze. Na Rambota smo potem počasi pozabili.

Prišla so devetdeseta, katerih začetek je zaznamoval vzpon techno glasbe, posledica česar je bila nenadna poplava živahno poskakujočih rejvarčkov, ki jim je v DC3 Dakoti na polno dogajalo. Zaradi napornih partyjev in pogostega zlorabljanja sintetičnih drog jih je mnogo izmed njih prav nezdravo shujšalo, zaradi česar se je cel kup moških spremenilo v nekakšne rahitične živopisane šeme z dudami v ustih. Kasneje so svoj lonček primaknili še razni Cosmopolitan mediji, ki so začeli na veliko propagirati metroseksualnost, za povrh pa so še ženske začele zase zahtevati vedno več privilegijev. Če jih moški niso poslušali, so jih izsiljevale s seksom. “Ali bo po naše ali pa boste šli s trdim spat!” Veliko jih je pod pritiskom pohlevno popustilo.

Rezultat vsega zgoraj omenjenga dogajanja je bil ta, da so se moški čisto poženščili, pravih moških pa je nenadoma začelo primanjkovati. Babe so začele jamrati, da pravih decov kot so Chuck Norris, Michael Dudikoff, Schwarzenegger in drugih action-manov ni več na spregled. Še tisti, ki so se preobrazbi uprli, so pred vreščečimi razočarnimi gospodinjami raje pobegnili kam v gore ali pa v gozd, kjer se sedaj skrivajo in živijo taborniško življenje.

Situacija je izgledala brezupna, dokler se ni na sceno vrnil legendarni Rambo. Najprej sem bil sicer skeptičen, saj se še spomnim njegovega zadnjega teatra, ampak na internetu sem potem zasledil zelo pozitivne kritike njegove najnovejše dokumentarne oddaje, v kateri proučuje floro in favno v Burmi ter za popestritev mimogrede ražčefuka še kakšno kolibo ali stražni stolp. Ogledal sem si tudi napovednik, ki veliko obeta:

Končno spet en pravi moški na sceni! Zájeban komandos, ob katerem vsaka postane mehka (ja, babe, kar priznajte si!). Ne bodi len sem hitro odprl priljubljen program za izposojanje multimedijskih vsebin ter kliknil na Rambo_4.avi, da si to čudo ogledam. Včeraj se je zadeva do zadnjega bita pretočila k meni, jaz jo ves vesel in poln pričakovanja poženem in…

in…

iiiiin…

in potem…

Pi*ka žlička, datoteka je bila lažna! Namesto Rambota sem dobil nek beden pornič s povprečnimi babami, ki sem ga po hitrem postopku izbrisal, saj ni vreden, da zaseda prostor na mojem disku. Jaz namreč hočem gledati PRAVO akcijo, ne pa nekega industrijskega natepavanja.

Sedaj srečo poskušam še enkrat. Ko bo zadeva uspešno sposojena (obljubim, da jo bom po ogledu izbrisal ), bom lahko dokončo povedal, ali je rambo res car ali ne. Do takrat pa lahko samo - čakamo. Ampak tudi to je del vojaške taktike, bomo že potrpeli. Upam samo, da bom tokrat res dobil pravo stvar.

This entry was posted on torek, februar 19th, 2008 at 23:34 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.