Brez kosmatih nog bi bil lahko hostesa
Na kariernem sejmu Kariera 07 se je predstavil tudi naš Zavod mladi podjetnik. Prisotni smo bili oba dneva, se pravi v sredo in četrtek. Seveda je moral biti pri našem kotičku vseskozi nekdo prisoten, da je radovednim obiskovalcem razlagal, kako zelo kul in uporaben je naš portal, ter novačil nove člane naše spletne skupnosti.
Za sredo dopoldan sem bil določen jaz, potem pa se je po spletu okoliščin zadeva obrnila tako, da sem bil tam skoraj ves dan. 7 ur na priročnem barskem stolčku brez prave pavze. Vendar pa moram reči, da je bilo vse skupaj zelo zabavno in da je čas hitro mineval. Prav z veseljem sem odgovarjal na vprašanja mimoidočih ter jim pojasnjeval, kar jih je zanimalo. Čez nekaj časa sem se začel počutiti že kot prava lajna, saj sem se zalotil, da znova in znova podzavestno govorim ene in iste stavke. Ampak saj s tem pravzaprav ni nič narobe, kajti važno je le, da obiskovalec dobi vse potrebne informacije in da odide s pozitivnimi vtisi. Sploh ko ti ena kolegica, ki je takrat bila v bližini, reče “joooj, vidim, da si ti že ful zverziran v tem, zakaj ne bi kar hostesa postal?”
Hja, hvala za kompliment, ampak zaenkrat si kljub vsemu ne mislim puliti dlak na nogah ali pa rezati prstov svojih velikih stopal, da bi jih lahko zbasal v špičake z visoko peto. 
Sicer pa se je tudi v vmesnih obdobjih, ko se za našo stojnico nihče ni zmenil, dogajalo marsikaj. Takrat je bila lepa priložnost, da je človek pogledoval naokoli ter se zabaval z ocenjevanjem, katera hostesa ima najboljšo rit, pa opazoval, kako se je snemalec ene izmed televizijskih hiš zapletal v kable ter koliko kikirikijev nam je že požrla neka gospa srednjih let. Mislim. Niti enkrat v svojih štirih roparskih pohodih nam ni namenila enega samega pogleda, kaj šele, da bi se zahvalila. Nezaslišano. Še dobro, da je napolitanke pustila pri miru, da sem jih kradel jaz, saj za kosilo nisem imel časa in me je potem prav to za silo reševalo.
Na tem mestu moram javno pohvaliti tudi dve hostesi Lidla (ali je bil morda Hofer?), ki sta mi prinesli vrečko s promocijsko vsebino. Načeloma se takšnega in podobnega spama branim, ampak tokrat so bile notri dejansko uporabne stvari. Poleg nekih brezveznih katalogov je bilo namreč notri tudi sadje, ena čokolada ter pol litra vode. Punci, hvala vama! Da ne omenjam, da smo se potem še malo zaklepetali, kar je prišlo kot naročeno, saj takrat ni bilo nikogar drugega, ki bi me gnjavil. 
Vsekakor mislim, da bo treba še kdaj iti na kakšen tak sejem in to ne kot obiskovalec temveč kot razstavljalec. Zabava zagotovljena, če je le človek takšne vrste, da se rad pogovarja. Zanimivih pripetljajev in mini anekdot potem ne manjka.