Archive for the 'Doktor svetuje in piše' Category

Poletni nasveti doktor Offenschlitza za na plažo (2. del)

sreda, avgust 11th, 2010

dr. Dick Offenschlitz(povezava do 1. dela)

Neprimerna pojavna oblika 3 - povešene joške:
Povešene joške spoznamo po tem, da mislimo, da njihova lastnica v naročju nosi jazbečarja, kateremu se ušesa vlečejo po tleh. Za na plažo je priporočljivo, da se takšne joške kot rolado zvije navzgor, nato pa se jih stlači v primeren zgornji del kopalk, skozi katere bo izgledalo, da so joške okrogle in in polne.
Tiste, ki se rade sončite zgoraj brez in omenjena rešitev za vas ne pride v poštev, si lahko izmislite izgovor, da si puščate dolge, saj naj bi letos to bilo moderno. Večina ljudi se na modo tako ali tako ne spozna in vam zato najbrž verjeli na besedo.

Neprimerna pojavna oblika 4 - debela rit:
Ta oblika prizadane krepko več kot polovico populacije, poleg tega pa se stanje z leti samo še slabša. Naj vas prestavim pred kruto dejstvo - pareo ne pomaga. Omenjeni kos oblačila resda prikrije najbolj očitno, a je obenem vsakemu opazovalcu še kako jasno, koliko je ura. Kot sem že omenil, je dobrih ritk ne skriva. Pravzaprav jih njihove ponosne lastnice zelo rade razkažejo in tako požanjejo veliko odobravajočih pogledov, kar je edino pravilno. Rit, ki je na plaži zavita v pareo, je v 99% primerov zakrita z razlogom, ki seveda ni predstavljanje novega kosa oblačila na modni reviji.
Veliko boljša izbira je zato feredža. Z njo boste namreč gotovo pritegnili pozornost, a kljub temu si vas ne bo nihče upal nadlegovati, kaj šele da bi vas prepričeval, da jo slečete. Se bodo namreč še kako bali svete jeze in skorajšnjega srditega maščevanja vašega (domnevnega) moža Kruhmeda ibn Paštetoviča ali katerega izmed njegovih fanatičnih sorodnikov.

Neprimerna pojavna oblika 5 - majhen lulček:
Sindrom znan tudi kot Šternov lulček ženskam sicer prizanese, zato pa toliko bolj prizadane določen del moških. Nič ni hujšega, kot če se moški v oprijetih kopalkah ravno skobaca iz vode, potem pa ženski del plaže vidi … no, da pravzaprav nič ne vidi. Velikost pač JE pomembna. Tudi vi ne bi bili zadovoljni, če bi naročili hot dog, potem pa bi v kruhu namesto konkretne hrenovke dobili samo neko mini klobasico iz Hoferja.
Težavo je najlaže zdraviti z biomedicino po naravni poti, saj ta nima stranskih učinkov. In kako, sprašujete? Na tržnici najprej kupite primerno velik krompir. Pozor, mora biti bio in neškropljen, da na koži slučajno ne pride do kakšne nezaželene alergične reakcije. Krompir si nato zatlačite v kopalke, nakar lahko ponosno odidete na plažo in se razkazujete. Pazite samo, da boste krompir res zatlačili spredaj in ne zadaj, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka od želenega.

Neprimerna pojavna oblika 6 - večja širina kot višina:
No, ta je pa težka (dobesedno)! Če ste moški, še nekako gre, saj lahko rečete, da ste dobro rejeni zato, ker imate veliko pod palcem. Ženskam ta izgovor ne pomaga, saj moški praviloma ne padajo na debelo denarnico, temveč na privlačno postavo.
Vseeno pa še ni vse izgubljeno. Predlagam, da v času razprodaj obiščete trgovino z oblačili in si pri prodajalcu izprosite, če vam lahko da glavo od izložbene lutke. To glavo si pričvrstite na ramo (levo ali desno, vseeno) in se potem pretvarjajte, da ste zlepljeni s svojo siamsko dvojčico. Kakšnemu zagorelemu mimoidočemu mladcu mimogrede ponudite seks v troje, dvojne doze ljubezni se zagotovo ne bo branil. To še posebej velja, če bo takrat malo pijan, saj bo zelo težko dojel, da ga je v resnici nategnila velika debela prasica in ne dve ženski normalnega obsega. Pa tudi če bo kasneje ugotovil - vi boste takrat že dobili svoje in se ga boste tako ali tako hoteli samo še znebiti.

Tako, z zgornjimi nasveti bo naslednji obisk plaže gotovo bolj sproščen in veliko manj stresen. Želim vam prijeten poletni dopust!

- dr. Dick Offenschlitz

Poletni nasveti doktor Offenschlitza za na plažo (1. del)

sreda, julij 28th, 2010

dr. Dick Offenschlitz(povezava do 2. dela)
Poletje je tu, vročina prav tako in zato se že lep čas ni več možno skrivati za ohlapnimi hlačami in dolgimi zimskimi plašči. Nekateri ste še pravočasno začeli s kurjenjem zalog za zimsko spanje (skrajni čas je bil nekje konec februarja), veliko več pa vas najbrž spada v kategorijo tistih, ki so bili v zadnjem mesecu postavljeni pred kruto dejstvo - čez zimo ste se preveč zanemarili in zato za na plažo niste najbolj primerni. Najbolj kritičnim primerkom izmed vas bi morali s kakšim dekretom celo omejiti dostop, saj strašite otroke in odganjate turiste. Se prepoznate?

Najprej slaba novica - smo sredi poletja in do morja vašega stanja ne boste mogli kaj dosti spremeniti. Prepozni se. Na srečo pa imam za vas tudi dobro novico - obstaja namreč nekaj trikov in nasvetov, kako lahko s kreativnostjo na ravni grškega računovodje prikrijete dejansko stanje. Vas zanima? Berite dalje!

Neprimerna pojavna oblika 1 - zamaščen trebuh:
Nadloga prizadane predvsem moške, najbolj rizično skupino predstavljajo aktivni ljubitelji nogometa - to so tisti, ki aktivno spremljajo bolj ali manj vse tekme svetovnega prvenstva, najbolj zagreti med njimi pa celo zbirajo sličice nogometašev in jih lepijo v pripadajoči album. Za te športnike je značilno, da si med spremljanjem tekme na domačem kavču ali v baru s prijatelji, napore lajšajo s pitjem piva oziroma kakšnega njegovega razredčenega derivata po imenu Union. Posledice se seveda pokažejo v obliki Michelin maščobnih obročev maščobe okoli trebuha. Metamorfoza iz takšnega Michelinkota debelinkota v mladca iz reklame za Old Spice je dolg in naporen proces, na srečo pa obstaja hitra in predvsem delujoča rešitev za instant radiatorje na trebuhu.

Instant 6-pack
Od bedaka do mišičastega
junaka v samo treh sekundah

Pazite le, da se kovinski roštilj pred uporabo preveč ne segreje na soncu, saj lahko dobite neprijtene opekline.

Neprimerna pojavna oblika 2a - resnično zamaščen trebuh (moški):
V hujših primerih, ko je maščobnih oblog že toliko, da dobi trebuh že čisto preveč konveksno obliko, tudi 6-pack roštilj na žalost ne pomaga več. In kje je ta meja ekscesne konveksnosti? Naredite kratek test - med prhanjem poglejte navzdol in če svoje hidravlične dvigalke tudi v aktivnem stanju ne vidite, imate definitivno problem. Nekaj malega upanja vam ostane kvečjemu v primeru, da ste slučajno ravno vi Artur Štern, katerega lulček z razdalje enega metra s prostim očesom ni več viden, ampak v tem primeru vam tudi morebiten raven trebuh ne pomaga kaj dosti, ker imate še dosti hujši problem.

Rešitev: Delajte se, da ste deskar na valovih oziroma “surfer”, se še bolj kul sliši. Surferji so namreč med žensko populacijo zelo priljubljeni. Pred odhodom na plažo si okoli trebuha tesno navijte metre in metre plastične folije, čez oblecite za dve številki premajhen neopren, vse skupaj pa prekrijte še s surfersko lajkra majico, da bo se ne bo videla nagubanost neoprena. Obvezno imejte s seboj tudi desko kot zasilni izhod. Večja, kot je deska, bolje je. Tudi če vzamete takšno za popolne začetnike, se ne vznemirjajte, ženske se na to tako ali tako ne spoznajo kaj dosti. One bodo videle samo desko in neopren in si tako o vas naredile mentalni zaznamek “dinamičen deskar, ah, kako kul!” - in to je dovolj.
In o kakšnem zasilnem izhodu se tu pogovarjamo? Včasih se zgodi, da se zaradi vročine PVC folija na trebuhu preveč raztegne in lahko šivi na neoprenu popokajo. V takšnem neljubem primeru je lahko deska rešitelj vašega spolnega življenja na dopustu. Nemudoma si jo prislonite na trebuh, se z njo ulezite na tla, nato pa simulirajte plavanje na deski med čakanjem na val. Trebuh ne bo viden, vi pa boste izgledali kot zagrizen športnik, čeprav boste v resnici bolj ali manj samo ležali. Vztrajajte do večera, dokler se dovolj ne zmrači in šele takrat lahko končno vstanete in odidete nazaj v hotel. V temi se vas namreč ne bo več dobro videlo, sploh pa bodo vsi drugi ravno takrat najbrž zaposleni z večerjo, tako da bo plaža takrat skorajda prazna.

Neprimerna pojavna oblika 2b - resnično zamaščen trebuh (ženske):
Če ste ženska, roštilj ni primerna rešitev za vas, saj radiatorji na trebuhu delujejo preveč “moško”. Saj vendar nočete izgledati kot kakšna članica plavalne A reprezentance iz bivše Vzhodne Nemčije, kajne? Da bi se zbasale v neopren, tudi ne prie v poštev, saj bi izgledalo zelo sumljivo. Namreč če bi dejansko imele lepo postavo, bi jo najbrž veliko bolj odkrivale kot pa skrivale.

Surf girl
Takšne ritke se ne skriva, pika!

Idealne rešitve za vas tako ni, lahko pa rečete, da ste noseči. Potencialni jebači se vas bodo sicer v velikem loku izogibali, se pa vsaj ne bo nihče zgražal nad trebuhom. Če avantur ne iščete, je ta rešitev pravzaprav zelo dobra, saj boste na dopustu imeli zagotovljen mir pred (za vas) nadležnimi osvajalci. Boste pa zato veliko lažje navezali stike z mladimi mamicami. Verjetno bodo kar same od sebe prihajale do vas, vas (iskreno!) občudovale, božale po trebuhu in vam čestitale. Če vam bo dolgčas in bi se radi pogovarjali v neskončnih babjih debatah, je to to.
(se pa pri tem kot moški upravičeno sprašujem, zakaj recimo nobena od teh nosečniških prijateljic bodočega očeta nikoli ne poboža po tiču in ga pohvali “Bravo, majstore, odlično opravljeno!” …)

Se nadaljuje …

Doktor Offenschlitz svetuje ženskam za Valentinovo

nedelja, februar 15th, 2009

dr. Dick OffenschlitzValentinovo, dan zaljubljenih. Dan poln romantike, izkazovanja ljubezni in razvajanja. Vsaj tako si ga predstavljajo ženske, ki pričakujejo, da bodo deležne 110% partnerjeve pozornosti. Če pozornosti ni, so užaljene in začnejo tečnariti, kako jih njihov dragi ne ljubi več in da bi se lahko malo bolj potrudil.
Opala! Zakaj neki se mora vedno moški potruditi, da bo ustregel finim razvajenim gospodičnam? Skoraj vedno je moški tisti, ki mora nekaj kupiti, pripraviti presenečenje, se domisliti, kam bo žensko peljal, in nasploh pričarati vso romantiko - ter seveda za vse to tudi plačati.

Zaradi razlik v razmišljanju med moškimi in ženskami po nepotrebnem prihaja do nesporazumov in prepirov. V izogib temu bom podal nekaj praktičnih nasvetov, kako ravnati, da bo praznik zaljubljencev res lep in romantičen. Nasvetov za ženske, seveda, kajti moški imajo prigovarjanja, kaj vse morajo za Valentinovo postoriti, že poln kurac in jim dol visi za vse skupaj. Psihičnega in finančnega izživljanja je bilo v preteklih desetletjih nad njimi dovolj, zdaj so na vrsti ženske, da malo več prispevajo k ustvarjanju vzdušja.

  • Odpovejte se čokoladnim srčkom: Ve ste prepričane, kako so raznorazne Valentinove bonboniere sladke in romantične, ampak povem vam, da vsa romantika izgine v hipu, ko se tista v celofan zapakirana kalorična bomba spremeni v salo in celulit na vaši riti. Če se boste preveč sladkale, se bo vaš dragi za naslednje Valentinovo sladkal kar s kakšno vašo prijateljico. Nikar ne mislite, da bo to, ko vas bo poleti nenadoma zapustil, le nesrečno naključje!
  • Potencialna tašča naj kosilo poje kar sama: Saj vem, da vaša mama pripravi najboljšo pečenko na svetu, da njenega domačega štrudla sploh ne omenjamo, ampak stara vešča se nima kaj vmešavati v vajin praznik. To, da je skuhala kosilo, je naredila samo zato, da ima sedaj izgovor, da vaju zvabi k sebi domov. Bodite prepričani, da bo ob primernem trenutku, ko vas ne bo zraven, vašega tipa začela maltretirati s pridigami o tem, kako se naj obnaša do vas, da naj si ne drzne gledati za drugimi kiklami in podobno. Med zasliševanjem v Gestapo stilu ji bo ubožec moral povedati vse podrobnosti iz svojega življenja in o svojih bivših, seveda pa mu med vrsticami ne bo pozabila povedati, da mu bo odrezala jajca, če bo njeno preljubo hčerko - torej vas - kadarkoli v prihodnosti zapustil.
  • Valentinov paket z masažo in večerjo dve osebi mora nekdo plačati: Seveda je lepo, ko gresta z dragim na razvajanje, še posebej zato, ker ni treba misliti na nič, temveč le uživati. Ampak to je le ena, ženska plat medalje. Moška realnost pa je taka, da je bilo treba najprej v službi narediti kar nekaj nadur, da je tretma v hotelu “petzvezdic” sploh postal dosegljiv, da ne omenjamo stresa in porabljenega časa za iskanje prave lokacije in rezervacijo le-te. Vzemite to na znanje in mu bodite hvaležne! Pa ne samo z obrabljenim “Hvaaalaaa, dragi, kako si prijazen!”, temveč svojo hvalžnost raje dokažite v postelji. Če uspete v hotelsko sobo prešvercati tudi kakšno prijateljico, še toliko bolje.
  • Naučite se dobro fafati: Nič ni bolj romantičnega od dolgega nočnega sprehoda ob obali, ko se zaljubljenca tesno objeta sprehajata v soju lune in zvezd ter poslušata žuborenje valov, nato pa se moški usede na klopco, ženska pa mu ga brez odvečnih besed potegne bolje kot vakumska črpalka. To ima na moškega veliko bolj pozitiven učinek kot pa siljenje v poslušanje kompilacije največjih uspešnic Chrisa de Burgha.
  • Poklonite mu darilo: Zakaj bi samo čakale, kaj neki vam bo pa tokrat poklonil? Raje ga presenetite ter obdarujte vi njega. V Bauhausu lahko po ugodnih cenah dobite električne brusilnike, lahko pa zavijete tudi v Merkur in mu tam kupite Gedore set ter dišečo smrekico za v avto.
  • Pokažite zgoraj naštete nasvete vsem svojim sodelavkam in prijateljicam: Uporabite kopirno pasto (copy/paste) in jim zgornji tekst pošljite po e-mailu. Hvaležne vam bodo, kajti naučile se bodo nekaj novega in v najboljšem primeru celo odpravile kup napak v svojem razmišljanju. Vse za to, da bo Valentinovo res lep dan.

In za konec ne pozabite: V nobenem, ampak res v nobenem primeru romantike ne poskušajte izsiliti. Danes ne živimo več v planskem gospodarstvu, prešli smo v kapitalizem in na trgu vlada zakon ponudbe in povpraševanja. Izbire je res veliko in če vaš dec z vami ne bo zadovoljen oziroma mu boste šli na živce, vas bo kaj hitro zamenjal s kakšnim drugim modelom. Da ne boste rekle, da niste bile opozorjene.

Doktor, seksala sva, ampak ne vem, ali me sploh ljubi

četrtek, oktober 23rd, 2008

dr. Dick OffenschlitzKer se dr. Dick Offenschlitz že nekaj časa ni pojavil v javnosti, so se začele pojavljati govorice, da se je izkušeni terapevt za ljubezenske težave upokojil. Nekateri so špekulirali, da je doktor v resnici latentni gej in da se je umaknil zaradi žalovanja za Haiderjem. Spet drugi so prisegali, da se zagotovo ni upokojil in da sta ga za daljše obdobje pravzaprav ekskluzivno najela zakonca Murko, saj naj bi v njunem odnosu škripalo vse razen postelje. A resnica je veliko bolj preprosta. Doktor si je enostavno vzel daljši dopust, na pisma bralcev pa je medtem odgovarjala elektronska tajnica z vnaprej napisanimi generičnimi odgovori. Za prvo silo je že bilo.

Ampak danes bo doktor po daljšem času ponovno odgovoril na pismo, ki je med prispelimi še posebej pritegnilo njegovo pozornost.

Doktor, pomagaj!

Sem 20-letna punca, vesela, prijazna in romantična. Letos sem se vpisala na fakulteto in na enem izmed žurov sem spoznala enega ful prijaznega pa luškanega fanta. Plesala sva celo noč, nakar sva si izmenjala številki. Še isti petek sva šla na prvi zmenek in bilo je res lepo. Tudi pijačo je kot pravi kavalir plačal on. Padel je prvi poljub in postala sva par. Res mi je bil všeč.

Ne tako dolgo po tistem je šla moja cimra za nekaj dni domov, tako da sem v sobi bila sama. Seveda je že prvi dan zvečer k meni prišel Marko in jasno se je tudi začelo nekaj dogajati. Božala sva se in objemala, šla sva vedno dlje, pravzaprav je bila vsa stvar že v zraku. Jasno je bilo, kaj pričakuje od mene in tudi jaz sem si ga želela, ampak nisem bila čisto prepričana v to, saj se mi je zdelo še malo prezgodaj. Tik pred zdajci, ko sva se že skoraj do konca slekla in je bila napetost na višku, sem se želela prepričati, ali me ima resnično rad, zato sem ga vprašala, ali me ljubi. Hotela sem zagotovo vedeti, da bova seksala iz ljubezni.

Ne vem, ali me je sploh slišal, kajti on je hotel kar nadaljevati, zato sem ga ustavila in vprašala še enkrat. Nekaj je takrat zamomljal, mislim, da je rekel ja. Rekla sem mu, da ga imam tudi jaz rada in začelo se je, čeprav sem kar malo dvomila v njegovo iskrenost. Moji sumi so se še potrdili, ko ga je potem na koncu brezbrižno otresel in ga obrisal kar v zaveso. Seveda sem začela kričati, kajti fant, ki ima punco res rad, tega ne bi nikoli storil, on pa je rekel, da naj neham gnjaviti in da kompliciram, ker Ariel baje odstrani vse madeže. Sploh me ni razumel, kaj sem mu želela povedati!

Zdaj me že nekaj dni ni poklical, jaz pa njega tudi ne, ker sem trmasta že po naravi. Ampak ga tako zelo pogrešam!
Doktor, kaj meniš, ali me sploh ljubi?

Obupana Maša

Doktor odgovarja:
Maša, tvoj problem izvira iz tega, da si pripadnica vrste, ki ima štiri noge, rogove in debelo rit, pod katero so še vime, ki proizvajajo mleko. Drugače si ne znam predstavljati, kako si lahko uničila dober seks, ki se je obetal. Namesto da bi se enostavno prepustila in strastno uživala, si dinamiko dogajanja pokvarila z vprašanji, ki so bila v tistem trenutku povsem izven konteksta.

Kakšen odgovor neki si pa v tistem trenutku sploh pričakovala od njega? Povsem samoumevno je, da bo v takšni situaciji moški s trdim vedno (ponavljam, VEDNO) rekel, da te ljubi, samo da že nehaš gnjaviti in da se akcija nadaljuje. Namreč če tega ne reče in s tem tvega, da si ženska tik pred zdajci premisli, je enostavno en velik bedak. Najprej se trudi okoli tebe na žuru, potem na zmenku investira v pijačo, nato še nekaj časa potrpežljivo čaka na prvi seks, ker ženske nočete izpasti lahke in mora počakati, da se “spotaknete”, na koncu pa naj ves čas in trud vrže stran z enim samim napačnim odgovorom?! Pa saj ni neumen, takšni so namreč skozi evolucijo že davno izumrli, ker so si pač sami pokvarili priložnost za razplod. Tvoje vprašanje, ali te ljubi, je bilo tako povsem brezpredmetno, saj je odgovor bil že vnaprej znan.

Pokomentirati moram tudi čustveni izbruh zaradi zavese. Moški ne maramo histeričnih žensk, poleg tega pa je bil Marko samo praktičen. Bolje ga obrisati v zaveso, kot v sedežno garnituro, kajti zaveso se veliko laže opere. Namesto da bi pohvalila njegovo razgledanost in iznajdljivost, ker je v hipu predlagal rešitev problema, si ga začela nadirati. S praznimi testisi mu je takrat enostavno dol viselo (dobesedno) za vse skupaj, zato je seveda raje šel domov gledat ligo EBEL in se s pivom v roki sproščat v družbi podobno mislečih prijateljev.

Če želiš, da ti ne bo pobegnil z drugo, ga nemudoma pokliči in ga povabi k sebi, v opravičilo pa dodaj zraven še kakšno svojo privlačno prijateljico. Potem te pa morda celo res vzljubi.

Veliko sreče!

- dr. Offenschlitz

Dr. Dick Offenschlitz: Pravilna vzgoja fantov v zgodnji puberteti

ponedeljek, april 21st, 2008

dr. Dick OffenschlitzNekega dne se mali fantek zbudi in vidi, da ima med nogami postavljen šotor. Pravzaprav ugotovi, da se je kar naenkrat spremenil v tabornika. Namreč po novem se mu začne šotor kar sam od sebe postavljati in to skoraj vsak dan, še posebej ob pogledu na kakšno seksi sošolko, ki se je tudi že začela razvijati. Ja, začela se je puberteta in svet je nenadoma postal silno zakompliciran.

Kar je še včeraj bila prijateljica in sošolka, s katero sta skupaj reševala domače naloge, je danes “ful huda pička”, ki postavi šotor v treh sekundah. Če je še včeraj bila dobrodošla pomoč pri matematiki, je danes kvečjemu v breme, saj v glavi naredi zmedo in podre koncentracijo. Starši sramežljivo pojasnijo, kaj je temu vzrok, nato pa naj se mulc znajde sam. Nobenega praktičnega nasveta, kako se sošolki dejansko približati na več kot samo prijateljski ravni. V bistvu nič čudnega, saj starši tudi sami o tem največkrat nimajo kaj dosti pojma in potem delijo klišejske (in neuporabne) nasvete v smislu “bodi kar si”, “bodi prijazen do nje”, “pomagaj ji pri zapiskih” in ostale neumnosti, katerih rezultat je samo to, da nadebudni sine postane najboljši prijatelj svoje sošolke oziroma strokovno rečeno - intelektualna kurba (kar lepo pojasni teorija lestve).

Kaj pa potemtakem je pravi nasvet? Če bi bil foter zares pravi dec in v svoji mladosti veliki jebač, bi kratko in jedrnato rekel:

“Sine, ne bodi to, kar si, kajti prijaznih in ustrežljivih softičev je na tem svetu že tako preveč. Raje postani prasec, ki ženske spravlja ob živce, kajti to jih podzavestno zelo privlači, čeprav si tega nočejo priznati.”

Dober foter bo tudi vedel povedati, da je teorija sama po sebi povsem neuporabna, če jo nekdo ne zna uporabiti tudi v praksi. Namreč tisti, ki se je učil osvajati ženske na internetnih forumih in iz politično korektnih pomehkuženih člankov iz najstniških revij, ni kaj prida jebač. Ne, pravi (bodoči) moški se bo premaknil iz svoje cone udobja in ženske že takoj frontalno napadel. V zgodnjih najstniških letih niti ni tako pomembno, ali kakšna riba dejansko zagrabi za vabo ali ne, bistvena je gradnja samozavesti in izkušnje, ki jih v fazi učenja mladi ribič pridobi.

Za vse starše, ki ne vedo, kako svojemu moškemu potomcu v občutljivi fazi razvoja pravilno svetovati, prilagam didaktični posnetek, kjer je zelo lepo ponazorjeno, kako se v praksi pravilno pristopi k problemu. Samozavest, odločnost, podmazan jezik in vztrajnost so vrline, ki prej ali slej pokažejo rezultate, medtem ko se pomehkuženi vrstniki plaho sprašujejo, kako to da pa njim nikoli ne uspe.

V upanju, da ste se iz tega kaj naučili in da boste svojega najstnika pravilno vzgajali tudi v tej pomembni življenjski veščini, vas pozdravljam dr. Dick Offenschlitz.

Dr. Dick Offenschlitz: Manj je več

petek, marec 7th, 2008

dr. Dick OffenschlitzStare ljudi velikokrat slišimo, ko pravijo “Manj je več” in ta njihova modrost tudi v današnjih časih še kako drži. Majhna čvrsta ritka je veliko bolj privlačna in seksi od gromozanske po sredi razpočene lepinje. Marsikatera ženska, ki se podzavestno lahko poistoveti z lepinjo, tej trditivi sicer na glas oporeka, a to je le obrambni mehanizem zanikanja. Ženska si pač nikoli ne bo priznala, da ima sodelavka boljšo rit od nje. Namesto tega si bo raje izmišljevala raznorazne teorije, kako to sploh ni pomembno in da je izpadni korak samo urbana legenda brez kakršnekoli osnove. Seveda pa to niti pod razno ne drži. Ker se kljub temu najde še vedno preveč dvomljivk, bom v nadaljevanju besedila pojasnil, zakaj modrost iz naslova stoji na trdnih temeljih.

Začnimo s trditvijo, ki bi sicer morala biti sama po sebi umevna: Ljubezen moškega ni brezmejna. Če mož reče ženi, da jo neskončno ljubi, se je zlagal. Morda jo res ljubi zelo zelo močno, ampak le do takrat, ko mu kakšna soseda (ali pa njena hči) postane bolj privlačna in mu hkrati žena začne iti na živce.

Z izpolnitvijo prvega dela pogoja ni problema - zaljubljenost mine, moški se svoje ženske sčasoma navadi in takrat se mu nenadoma različne neznanke začnejo zdeti bolj privlačne, pa čeprav objektivno gledano niti ne izgledajo bolje od njegove trenutne ženske. Lahko izgledajo celo slabše, ampak novo in neznano je ponavadi pač bolj zanimivo. Tudi izpolnitev drugega pogoja je samo vprašanje časa. Če ženska sitnari, pizdi v tri dni in tečnari brez razloga, je jasno, da je ne bo nihče prav dolgo prenašal. Če je bolj znosna, lahko srečno obdobje zveze traja dlje časa, lahko tudi nekaj let ali celo desetletij. Včasih se vsa stvar tako zavleče, da nekateri še pred njenim koncem umrejo in sploh ne dočakajo naveličanja. Ampak če bi živeli še dlje, bi se to prej ali slej zgodilo… ma ziher bi se, no…

Bistvo vsega je torej, da je ljubezen končna količina. Moški jo lahko ženski nameni le v omejenem obsegu. Morda velikem, a še vedno omejenem. Ko enkrat to spoznamo in hkrati upoštevamo, da se prejeta ljubezen porazdeli po celotnem volumnu ženskega telesa, leži zaključek na dlani:

Če se volumen poveča, pride na kubični meter telesa manj ljubezni.

Z drugimi besedami: gostota ljubezni se zmanjša in ženske to instiktivno začutijo. Če se baba nemarno zredi v rit, se namreč kar nekaj ljubezni porazgubi v debelih maščobnih oblogah. Zanimivo sicer, da kljub tej na novo pridobljeni podkožni izolaciji pri srcu ni več tako toplo kot prej. Najbrž je to zato, ker na gosto razporejena ljubezen greje bolj kot pa morebitno dodatno maščobno tkivo, ampak naj se s tem vprašanjem raje ukvarjajo fiziki.

Kaj smo torej pokazali? Manj je več! Manjša rit = večja gostota ljubezni. Poleg tega lahko vidimo tudi, da masa sama po sebi nima vpliva! Če namreč iz enačbe vzamemo del odvečne maščobe stran ter manjek nadomestimo z ustrezno količino mišic tako, da masa ostane enaka, se gostota ljubezni poveča in to kljub temu, da je masa ostala nespremenjena! Pri enaki masi imajo namreč mišice manjši volumen, zato se v njih na prostorsko enoto nahaja več ljubezni. Postavne športnice so zato definitivno v prednosti pred prijazno okroglo Kunigundo, ki ima “dobro srce”.

Za konec pa še nekaj, preden kdo vpraša - kaj je z anoreksičnimi okostnjaki? Tudi oni bi rekli, da nekako ne prejmejo toliko ljubezni, kot bi bilo glede na njihov majhen volumen za pričakovati. Mar to potemtakem pomeni, da ‘manj je več’ ne drži? Odgovor je ne, saj je modrost definirana le za realne vrednosti, torej za realne obline. S tem, ko smo se lotili kostkotov, smo namreč avtomatično zašli v t.i. imaginarno območje, kjer velja povsem drugačna mehanika. Pri presuhih ženskah so namreč joške, gluteus maximus ter ostale obline zgolj imaginarne, z imaginarnimi števili (oziroma oblinami) pa je gostoto ljubezni s klasičnimi formulami v splošnem nemogoče računati. V tem območju namreč pride do nekaterih neobičajnih pojavov, ki stvari zapletejo. Ti pojavi so na primer evaporacija (ljubezen kar nekam ven izpuhteva),

Torej da zaključim - od neke meje, ki ločuje imaginarni del od otipiljivo realnega, od tam naprej je manj definitvno več. Tega bi se morale ženske zavedati. Nikakor si ne bi smele lagati, da je povsem v redu, če imajo veliko rit, ker ima Šerbi itak še za faktor 3 večjo. Treba je reči bobu grah in priznati, da če se bodo kar naenkrat zredile za 20 kil, da bo občutka ljubezni manj. Tako pač je, ker s(m)o vsi moški prasci. :D

Vsi različni, vsi enakopravno nesposobni (2. del)

sreda, december 19th, 2007

dr. Dick Offenschlitz (Povezava do prvega dela…)

Statistiki: Nadpovprečno inteligentni ljudje, ki v šoli pri matematiki niso sedeli na ušesih, temveč so pridno vsrkavali novo znanje. Poleg tega so tudi iznajdljivi, saj so ugotovili, kako lahko vse te za laika neuporabne formule učinkovito uporabijo v praksi. Tipičen statistik razmišlja takole - ejga, matr, od stotih bo pa že kira dala, a n’. In tako gre potem sistematično od ene do druge ter vsako kar naravnost vpraša, ali bi seksala z njim. Kritiki takšnega pristopa bi rekli, da moraš imeti res srečo, saj je verjetnost za uspeh manjka. Vendar pa pozabljajo, da je z dovolj velikim številom ponovitev uspeh samo vprašanje časa. Statistično je namreč skoraj gotovo, da se bo v populaciji našla vsaj ena voljna in statistik se tega prav dobro zaveda. Res je sicer, da je med iskanjem prave od napačnih deležen marsikaterega grdega pogleda, poskusa klofute ali pa celo brce s špičakom v jajca, ampak tudi to je statistično pričakovano. Važno je v bistvu le to, da je metoda dokazano pravilna in da zato posledično tudi deluje. Statistiki tako prej ali slej tudi dobijo svoje, le dovolj vztrajni morajo biti.

Softiči: Takšni so zelo pogosti v današnjih časih. To so tisti fejst fantje, ki so prijazni, zabavni, dobrosrčni, razumevajoči, luškani in romantični, ampak… pri njih je zmeraj nek “ampak”, ko želijo s katero izmed svojih številnih prijateljic narediti korak naprej. Ali prijateljica ni pripravljena, ali se izgovori, da gre vse skupaj prehitro, priročen izgovor pa je tudi to, da noče pokvariti tako lepega prijateljstva. Resnica je seveda takšna, da so softiči zelo primerni za pogovarjanje o (njenih) ljubezenskih problemih ter za skupno nakupovanje v Emporiumu, ampak ker so preveč mehki, so tudi nezanimivi za kaj več. Pa daleč od tega, da bi slabo izgledali, nasprotno - marsikateri izmed njih dejansko nadpovprečno dobro izgleda. Ampak ker so tako zelo prijazni, ženskam niso noben izziv.

Najhuje pri vse skupaj je, da softiči iskreno verjamejo vsemu sranju, ki jim ga prijateljice natrosijo, in se ne zavedajo, da je problem dejansko v njihovem preveč prijaznem pristopu. Tako tudi zunaj v mestu znova in znova ubirajo isto neuspešno taktiko. Sami se ponudijo, da ženski plačajo pijačo, čeprav se z njo pogovarjajo šele nekaj minut, strinjajo se z vsem, kar reče, saj se ji nočejo zameriti z nasprotovanjem njenemu mnenju in podobno. Ženske se z njimi sicer rade pogovarjajo, ampak to samo zato, da jim vsiljivi moški dajo mir (za softiča vedo, da si ne bo upal siliti v njih). Ko pa na plesišču zagledajo v nulo zrihtanega jebača, se zahvalijo za pijačo, najdejo nek prozoren izgovor, da za “trenutek” (beri: vedno) oddiejo stran, softič pa odide domov s trdim in s prazno denarnico.

Umetniki: To so osebki, ki furajo alternativno kulturo in flegmatično plavajo skozi življenje. So dokaj umirjeni in povzdignejo glas le takrat, ko jim želijo porušiti Metelkovo ali pa ko se v kakšni garaži derejo med vadbo s svojim punk bandom. Dostikrat tudi kakšnega zvijejo, zaradi česar imajo potem tisti neopisljiv zasanjan pogled, s katerim pa določen del žensk čudežno privlačijo. Če bi naokoli hodili še malo bolj urejeni, bi se lahko primerjali z Janom Plestenjakom, odtod verjetno tudi navdušenje s strani nasprotnega spola.

Njihova taktika je, da nimajo taktike. Pravzaprav so dostikrat v nekih svojih umetniško-zeliščnih sferah in žensk sploh ne opazijo. Tako nekako kot Mario Špinel v tisti pesmi Iztoka Mlakarja. Ko pa se kdaj pa kdaj za kratko prizemljijo, je okoli njih ponavadi zmeraj nekaj deklet, ki so očarane nad njihovo drugačnostjo in poetičnostjo. Sicer verjetno tudi seksajo bolj poetično, ampak to nežnih dušic, ki se lepijo na njih, pravzaprav ne moti. Tudi one imajo rade bolj nežno in počasi. Vsekakor se imajo alternativci veliko bolje kot softiči.

Morda samo ena kratka opomba: Dragi obupani softič, ne trudite se posnemati alternativca. Ali ste tak že po naravi ali pa pač niste. Dovolj povedanega.

Gozdarji: Sproščeni ljudje, ki bi podrli vsako Jelko, pa četudi bi bila še tako velik hlod. Načeloma niso prav dosti selektivni, razen morda, če bi njihovo deblo poželenja že navzvzen kazalo nezdrave simptome okužbe s kakšnim nevarnim lubadarjem ali pa picajzlom. Ampak potem tako ali tako ne bi bilo več deblo poželenja… Pridne punce jim dostikrat pravijo, da so preveč prostaški, ampak hej, to je lahko kvečjemu kompliment. Bolje namreč biti krepak prostaški dec (torej nekdo, ki je veliko v naravi, na prostem), kot pa nek rahitičen računalničar med štirimi stenami. Presenetljivo gozdarjem velikorat uspe požagati oziroma požgati kakšno deblo, pa čeprav se obnašajo čisto drugače, kot bi lepo vzgojene mladenke rade videle.

Ali pa morda ravno zato? Za tiste, ki poznajo teorijo lestve, stvar ni prav nič presenetljiva. Gozdarji pač niso softiči in njihov neukrotljiv karakter ženske podzavestno privlači - da, tudi tiste pridne. Pri tem je popolnomo irelevantno, kaj slednje govorijo, kajti njihovi nasveti v stilu “spoštuj punce, bodi prijazen, lepo se obnašaj…” niso vredni nič. Pridne punce pač niso nikoli osvajale drugih žensk, tako da enostavno ne morejo vedeti, kaj v praksi dejansko deluje in kaj ne. So zadnje, ki bi lahko dajale kakršnekoli nasvete v zvezi s tem.

S tem pa bom tudi zaokrožil ta esej. Cenjeni bralec naj si sam odgovori na vprašanje, v katero skupino najbolj sodi, in tako bo tudi najlaže dobil pojasnilo, zakaj njegov pristop (ne) deluje.

- dr. Dick Offenschlitz, starosta med prasci

Vsi različni, vsi enakopravno nesposobni (1. del)

petek, december 14th, 2007

dr. Dick Offenschlitz Ko se primerek človeške vrste odpravi zvečer ven, se dostikrat vpraša, kako neki osvojiti osebo nasprotnega spola. Še posebej to skrbi moške, saj se od njih pričakuje, da bodo naredili prvi korak. Vedo namreč, da ženske same od sebe ponavadi ne naredijo nič, razen seveda, če gre za kakšne bolj redke in zaželene alfa samce, kot so na primer slavni filmski igralci, vrhunski špotniki in beli črnci. Pri teh pač ne gre tvegati, da bi jih kakšna podobno misleča tekmica prehitela. Ampak to so bolj izjeme, v vsakdanjih situacijah takšni napori niso potrebni. Ženske namreč dobro vedo, da moški prej ali slej kar sami pridejo do njih. Vse, kar morajo storiti, je to, da se v oprijetih hlačah naguzijo na vidnem mestu in počakajo na lovce.

Pri moških je situacija obratna. Tudi oni vedo, da bodo ženske ponavadi samo čakale, zato se zavedajo, da bodo morali sami kaj ukreniti, če bodo želeli prakticirati ptičke in čebelice v praksi. Povprečen Pepe pač ni v položaju, ko bi se tudi sam lahko naguzil na vidnem mestu in čakal, saj se zanj ne bo nobena zmenila. Poleg tega obstaja tudi zelo velika verjetnost, da ga bodo bolj nestrpni in agresivni osebki proglasili za geja, čemur bodo nemalokrat sledile neizbežne batine. Problem, s katerim se soočijo, je ta, da jih osvajanja nihče nikoli ni učil. V šoli niso deležni ne teoretičnega ne praktičnega izobraževanja s tega področja in tudi njihovi starši nimajo kaj dosti pojma o tehnikah, ki dejansko delujejo (ali pa se z njimi sploh ne pogovarjajo o tem). Po nasvete se zato ponavadi obrnejo k svojim podobno nevednim in nesposobnim prijateljem, ali pa izumijo neko svojo taktiko. In seveda pogorijo. Ponovijo iste napake, kot so jih storili že mnogi pred njim in jih mnogi še bodo.

Ta fenomen se mi je zdel tako zanimiv, da sem se lotil študije, v kateri sem preučil različne pristope, ki jih ljudje uporabljajo v nočnih lokalih. Razdelimo jih lahko na naslednje kategorije:

Piflarji
To so motorični debili, ki so še sami sebi v napoto. Ker večino časa preživijo za knjigami in računalnikom, imajo praviloma slabo razvit občutek za plesne gibe. Ker vseeno ne želijo izpasti preveč statični, opazujejo druge obiskovalce in jih poskušajo imitirati. Seveda neuspešno. Tako dostikrat vidimo piflarja, ki leseno štrli iz množice in brez ritma krili z okončinami, pri čemer vsake toliko pomotoma zbijejo kakšen kozarec z mize, polijejo komu pijačo, mu stopijo na nogo in nasploh naredijo čisto vse narobe. Posledično hitro postanejo tarča posmeha drugih obiskovalcev, ženske pa se jim seveda izognejo v širokem loku. Če ima piflar smolo, lahko s svojo pojavo celo tako ziritira kakšno gorilo, da potem dobi (upravičene) batine, nakar pol leta ne gre več nikamor ven.

Šminkerji
Mladi petelinčki bolj južnega porekla, ki želijo očarati s svojo športno-elegantno pojavo. Problem je samo v tem, da niso ne športni, ne elegantni. Ena podvrsta šminkerjev najraje nosi And 1 ali Puma superge, športno nogometno trenirko in oprijeto majčko, spet drugi pa se radi kažejo v ponaredkih znanih blagovnih znamk. Skupno vsem je, da imajo v laseh tri kile briljantine, na sebi vsaj dva deci kolonjske, poleg tega pa se zelo radi opremijo tudi s pozlačenimi verižicami (za prave zlate nimajo denarja), uhančki ter drugimi svetlikajočimi okraski. Vse za to, da izgledajo zájebani. Taktika šminkerjev je ponavadi takšna, da se postavijo na dobro vidno mesto, kjer se delno razkoračijo, rahlo odmaknejo roke od telesa, napnejo prsne mišice, nato pa s počasnimi napol plesnimi gibi sem in tja poskušajo delovati kul. Na prvi pogled izgleda, da plešejo sami zase, vendar pa v resnici izpod čela budno spremljajo, ali jih kakšna lubica “čekira”. Vmes seveda ne pozabijo vsake toliko napeti in pokazati bicepsev, ki so jih dobili v fitnesu.

Keš pičke jih seveda hitro spregledajo, da samo blefirajo, tako da se za njih ne zmenijo, poleg tega pa se tudi normalnim ženskam zdijo patetični v svojem šopirjenju. Je pa res, da imajo šminkerji nadpovprečno veliko uspeha pri naivnih najstnicah, ki v tistih letih še zelo padajo na poceni postavljanje in bleferski imidž.

Kmetavzarji
Kmetavzarji so sproščeni ljudje, ki poseljujejo ruralne predele dežele. Ker je njihova prometna povezava s civlizacijo dostikrat slaba, ob določenih naravnih ujmah pa jih celo odreže od sveta, je razumljivo, da se v vukojebinah, kjer živijo, ne morejo primerno socializirati in posledično razvijejo nek svoj sistem vrednost. Mestnim ljudem se zato zdijo malo zahojeni in malo počasni. Kako tudi ne, saj se kmetavzarji preživljajo predvsem z delovno intenzivnimi panogami in ne z intelektualnim delov v pisarnah. Zaradi slabšega socialnega položaja nemalokrat godrnjajo čez vlado in državo, za svoje težave pa namesto lastne omejenosti krivijo mestne srajce. Ko tak osebek vsake kvatre bolj po pomoti kot namerno zaide v večje mesto, komaj čaka, da se lahko nad kom znese. V nočnih klubih jih lahko že na daleč… zavohamo. Torej še preden jih dejansko vidimo. Ponavadi so zelo glasni, sploh ko spijejo dovolj alkohola. Prav tako se ne sekirajo kaj dosti, če v največji gneči kakšnega spohajo. Pač najprej zdravje, potem kultura.

Ko so kmetavzarji enkrat dovolj podkrepljeni z alkoholnimi hlapi, se od šanka napotijo do prve ženske, ki jo vidijo (njen izgled ni važen) ter jo postavijo pred dejstvo: “Al buš daua al buš pa plaua!” Treba jim je priznati, da so direktni in prav nič sramežljivi. Skratka ne izgubljajo časa. Mestne ženske nad njimi seveda vihajo nos, poleg tega pa se hitro vmeša tudi kašen lokalni zvezdnik, ki mu ni všeč, da mu nekdo hodi v zelje in nadleguje ženske, za katere se je ogrel tudi sam. Ker se kmetavzom ne ljubi pregovarjati, poleg tega pa je nivo njihove kulture nizek, se stvar kaj hitro razvije v atraktiven kmečki ravs. Aufbiks!

Opomba: Seveda ni potrebno omenjati, da tudi kmetavz ženske ne dobi, se pa vsaj stepe, kar tudi pade pod njegovo definicijo uspešnega večera.

(nadaljevanje eseja sledi)

Pomanjkanje pravih moških v današnjem času

sobota, november 3rd, 2007

dr. Dick OffenschlitzČasi so se definitivno spremenili. Nič več ne kraljujejo pravi moški, ob katerih so ženske izgubljale pamet. Bedanca, Odpradnika, Johnnyja Crocketta in Marlboro Mana so namreč iz medijev skoraj povsem izirinili poženščeni primerki, ki so pravzaprav ena sama velika žalitev za moški svet. Kvazimoški, ki jih svet pozna pod imeni David Beckham, Mario in pa seveda - joj, prejoj! - Damjan Murko, če naštejemo samo nekaj najbolj v nebo vpijočih primerov. Bolje rečeno vreščečih, kajti ti “moški” dostikrat piskajo kot ženske, gromkega glasu pa iz sebe ne spravijo.

Seveda ta kulturni šok predstavlja problem. Ženske so namreč še vedno takšne, kot so bile pred desetletji, in se niso čez noč spremenile v možače (zanemarimo tu razne Mutole), ki bi jih takšni poženščeni moški privlačili. Nasprotno, danes se brijejo in depilirajo kot nore, kot se niso še nikoli prej v zgodovini. In ko se takšna ženska želi zares počutiti žensko ter začne iskati moškega, ki bi ji ta občutek dal, sledi razočaranje. Namesto odločnega alfa samca dobi nekakšno spužvo, ki se obrača po vetru in plava s tokom, čemur sledijo frustracije ter obupavanje nad moškim svetom. Povsem upravičeno!

Kot strokovnjak zato predlagam terapijo s pomočjo video posnetkov. Obupane ženske naj si čim večkrat ogledajo dokaze, da pravi moški tudi danes še vedno obstajajo, čeprav morda na prvi pogled ne izgleda tako. Techno Viking pač nobene ne pusti ravnodušne:

Pa naj še katera reče, da ob njem ne bi postala čisto mehka. Dec in pol!

Torej drage dame, ki mi zavzeto pošiljate pisma s svojimi problemi, ozrite se na internet in se prepričajte, da še obstaja upanje. To je najboljši nasvet, ki vam ga lahko v tem trenutku dam.

- dr. Dick Offenschlitz

Doktor, profesor se do mene čudno obnaša

sobota, oktober 6th, 2007

dr. Dick OffenschlitzZ novim študijskim letom pridejo tudi nove študentske težave. Tokrat se je na našega doktorja Dicka Offenschlitza obrnila mlada brucka, kateri se dozdeva, da se ji poskuša profesor preveč pibližati. Ni prepričana, ali je to samo normalen del študijskega procesa ali pa gre tu morda za nekaj več. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je doktor ponovno podal odličen in strokovno utemeljen odgovor, s katerim je brucko podučil o nekaterih življenjskih resnicah. Obvezno branje tudi za vse druge zmedene babe, ki so se kdaj znašle v podobni situaciji.

Doktor, pomagaj mi!

Sem novopečena študentka, hodim v prvi letnik kemije. Nad fakulteto sem navdušena, snov je zanimiva, sošolci so tudi v redu in imam že kar nekaj novih prijateljev. Tudi profesorji so prijazni, vendar pa je eden izmed njih kar malo preveč prijazen. Ne vem no, ali se mi pa to samo zdi. Bom razložila svojo situacijo.

Ker bolj slabo vidim, na predavanjih sedim v prvi vrsti, tako da sem zelo blizu profesorja. Opazila sem, da nenehnona skrivaj pogleduje proti meni ter se mi nasmiha. Poleg tega je tudi buljil v moj dekolte, kar se mi je zdelo zelo neprimerno. Res ne vem, kakšno zvezo ima to s predavanji. Ali je to sploh normalno? Višek vsega pa je bil, ko me je po predavanju ustavil in rekel, da bi se rad še nekaj pomenil z mano. Povabil me je, naj se med govorilnimi urami oglasim v njegovem kabinetu na oralni del izpita, pisni del pa da mi bo kar priznal.

Če pomislim, da bom tega človeka morala gledati še cel semester, me kar zmrazi. Pritožiti se skoraj ne upam, saj bi težko karkoli dokzala, poleg tega pa bi se profesorju zelo zamerila, kar bi se mi na izpitu lahko maščevalo. Kaj naj torej naredim?

Kunigunda

Doktor odgovarja:

Draga Kunigunda! (mimogrede, kakšno čudno ime sploh je to??)

Tudi če ne bi napisala, da si novopečena študentska, bi uganil. Vidi se, da pač še ne veš, kako sistem na fakulteti deluje. To ni več srednja šola. Vedeti namreč moraš, da se profesor zelo trudi, da študentje in študentke od njegovih predavanj odnesejo čim več. Kemija namreč niso samo formule na papirju, temveč je vso stvar potrebno spraviti tudi v prakso. Ko je profesor do tebe kemijo začutil, je želel stvar preučiti tudi s fizičnega vidika. Študente je namreč treba naučiti interdisciplinarnega razmišljanja, poleg tega pa so vsakršne dodatne praktične vaje več kot dobrodošle, saj se veliko študentov pritožuje, da je študij preveč teoretično zastavljen.

Tudi oralni izpit, ki ga omenjaš, ni čisto nič sporen. Vsak profesor se namreč lahko sam odloči, kako bo vodil predmet. Nekateri predmeti imajo tako samo pisni del izpita, v tvojem primeru pa je vse obveznosti pač možnoi opraviti le z ustnim izpitom. Tu ni nič spornega. Sporno je kvečjemu to, da se oblečeš tako, da razkrivaš svoj dekolte, potem se pa pritožuješ, če slednji pritegne kakšen moški pogled. Kaj ni ravno to namen dekolteja?!

Po razmisleku sem sicer prišel do zaljučka, da bo še najbolje, da svoje študijske obveznosti opraviš kar najhitreje, kajti na ta način ti bo potem ostalo veliko več časa za zabavo in študentske zabave. O profesorjevi avtoriteti in strokovnosti pa le nikar ne dvomi.

vedno s trdim,
dr. Dick Offenschlitz