Peter Lamut

Nekega popoldneva se je bogat odvetnik vozil v svoji veliki limuzini, ko je ob cesti zagledal dva moška, ki sta jedla travo. Šoferju je naročil, naj ustavi, stopil ven in enega od njiju vprašal, zakaj hudiča to počneta.

“Doma nimamo denarja za hrano,” je odgovoril revež.

“Oh, potem pa kar pridite v moj avto, bomo šli k meni domov,” ga je povabil odvetnik.

“Toda gospod, imam ženo in dva otroka, ne morem jih kar pustiti samih.”

“Vzemite zraven še njih. Pa tudi vi pridite z nami,” se je odvetnik obrnil k drugemu revežu.

“Toda gospod, tudi jaz imam ženo pa še šest otrok za povrhu,” je dejal slednji.

“Nič hudega, naj pridejo še oni.”

In res so se nato vsi zbasali v avto, kar pa še zdaleč ni bila lahka naloga, čeprav je bila limuzina zelo velika. Ko so speljali, je eden izmed revežev rekel:

“Gospod, zelo ste prijazni. Hvala, da ste nas vse vzeli s sabo.”

“Ni problema,” je rekel odvetnik, “pred časom se nam je doma pokvarila kosilnica in je trava na vrtu visoka že več kot pol metra.”

Ko vam bo naslednjič žena zvečer rekla, da jo boli glava, jo spomnite, da je Petra Majdič z zlomljenimi rebri osvojila olimpijsko medaljo.

Ostareli Francoz je prišel k spovedi v lokalno cerkev. Vstopil je v spovednico in začel pripovedovati:

“Oče, grešil sem. Na začetku druge svetovne vojne je na vrata moje hiše potrkala prelepa ženska in me prosila, ali jo lahko skrijem pred Nemci. Skril sem jo na podstrešje in nikoli je niso našli.”

“To je bilo zelo plemenito dejanje, sin moj, tu ni ničesar za priznati,” je odvrnil duhovnik.

“Pravzaprav ni čisto tako, oče. Bil sem šibak in ji zato rekel, da mora plačati za najemnino podstrešja v naturalijah, če me razumete.”

“Hm,” se je zamislil duhovnik, “bili so težki časi in prevzel si veliko tveganje. Zagotovo bi zelo trpel v rokah Nemcev, če bi ugotovili, da skrivaš to žensko. Verjamem, da bo Gospod s svojo modrostjo in dobroto pretehtal med dobrim in slabim ter da ti bo milo sodil.”

“Hvala, oče,” je dejal starec, “z duše mi je padlo veliko breme. Vas lahko še nekaj vprašam?”

“Seveda, sin moj,” je prikimal duhovnik.

Starec: “Ali ji moram povedati, da je vojne že konec?”

Danes bo vic nekoliko drugačen. Iz naftalina bomo privlekli prisrčno Valentinovo čestitko, ki za razliko od številnih drugih ni pretirano pocukrana.

MWAAAAAA!!!!11 :***

Stala je v kuhinji in pripravljala najin običajni zajtrk, mehko kuhana jajčka in popečen kruhek. Na sebi je imela samo majico, v kateri sicer spi. Ko sem vstopil, se je obrnila in nežno rekla:

“Takoj se moraš ljubiti z mano!”

Oči so mi zažarele in pomislil sem: “Ali še vedno sanjam ali pa je to moj srečen dan!”

Ne da bi izgubljal čas, sem jo pograbil in opravil kar tam, na kuhinjski mizi.

“Hvala,” je ljubeče rekla in se obrnila nazaj k štedilniku z majico še vedno okrog vratu. Srečen vendar rahlo zmeden sem jo vprašal:

“Zakaj se zahvaljuješ?”

Razložila mi je: “Ura za kuhanje jajčk je pokvarjena …”

Zadnjič sva se z ženo sprehajala po mestu in šla tudi mimo avtosalona z luksuznimi športnimi avtomobili. Od takrat naprej mi žena ni več dala miru. Praktično vsak dan je med vrsticami namigovala, da bi za rojstni dan rada nekaj, kar gre od 0 do 100 v štirih sekundah.

Pa sem ji kupil tehtnico …

Ženska z otrokom v naročju vstopi v avtobus. Voznik jo pogleda in komentira:

“To je pa najbolj grd dojenček, kar sem jih kadarkoli videl.”

Ženska se napoti v zadnji del avtobusa, vmes pa piha od jeze. Pritoži se moškemu poleg nje:

“Ali ste videli to, voznik me je ravnokar močno užalil?!”

Moški odvrne:

“Potem pa kar pojdite do njega in mu povejte, kar mu gre! Opico vam lahko vmes jaz pridržim.”

Kapitan in prvi oficir stojita na poveljniškem mostu in gledata na zaslon sonarja. Kapitan zaskrbljeno reče:

“Poglej,” in pokaže s prstom, “čez točno eno minuto nas bo zadel tale torpedo. Pojdi dol in to sporoči potnikom ter jih pripravi na evakuacijo. Ampak pazi, da jim vse skupaj razložiš na pravi način, da ne bo prišlo do vsesplošne panike.”

Prvi oficir prikima in odhiti dol v salon. Tam se postavi na sredo prostora, dvigne roko in zakliče:

“Pozor vsi, prisluhnite malo! Ponujam vam eno stavo. Stavim 1000 EUR, da lahko izvelečm tiča iz hlač in z njim tako močno usekam po mizi, da se bo cela ladja potopila.”

Potniki seveda planejo v smeh in takoj se jih najde nekaj, ki stavo sprejmejo. Vsi se zberejo okoli glavne mize, zberejo denar na kup, in oficir si res začne odpenjati gumbe na hlačah. Iz hlač nato potegne svoje orodje in ga začne malo vrteti v roki, vmes pa gleda na uro, kdaj bo pravi trenutek. Še 10 sekund do zadetka, še 9, še 8, …

… 3, 2, 1 in BAM!!! useka s tičem z vso silo po mizi.

Cela ladja se strese tako močno, da vsi popadajo po tleh in že naslednji trenutek se potniki navdušeno zavedo, da se ladja resnično potaplja.

“Ha ha! A ste videli to, uspelo mu je?!? Dejansko se potapljamo, ha ha ha …”

Kljub resnosti situacije je vse skupaj tako zabavno, da se potniki v smehu eden za drugim čisto mirno odpravijo na palubo in se vmes ne prerivajo. Tako se vsi tudi pravočasno vkrcajo na rešilne čolne in se rešijo na obalo.

Po uspešni evakuaciji stopi prvi oficir do kapitana, ki ob morju zamišljeno opazuje, kako se bo ladja vsak hip potopila.

“No, kapitan, ali sem dobro tole izpeljal? Panike ni bilo in vsi smo se rešili.”

“Odlično, res odlično!” ga ta pohvali, “Bolje skoraj ne bi mogel narediti. Edino ena stvar je pri vsem skupaj … “

“Kaj pa?” zanima oficirja.

Kapitan se popraska po glavi: “Tisti torpedo … zgrešil nas je.”

Dve ženski hodita po cesti. Ena študira elektrotehniko - druga je pa še bolj grda!

Zakaj sploh ni slaba ideja, da si človek na tiča vtetovira bankovec za 500 EUR?

1. Denar imaš vedno pri roki,
2. Lahko ga takoj posodiš ženi, če ga rabi,
3. V živo lahko opazuješ, kako ti premoženje raste,
4. In nenazadnje - nadležnežu, ki si nenehno želi sposojati denar od tebe, lahko enostavno rečeš: “Evo ti kurac!”