Peter Lamut

Sedaj, ko smo se vrnili mrtvi in pijani (in ne morda živi in zdravi, razen mene, ki nisem pil), se spodobi, da napišemo, kako smo se imeli. Malo zato, da se pohvalimo, kakšne super počitnice smo imeli, malo zato, da naredimo reklamo za naslednje leto, malo pa tudi zato, da bo končno spet kaj novega tukaj objavljeno.

Že vožnja dol je bila zanimiva, saj smo ubrali bližnjico, ki jo je predlagal GPS. Znašli smo se v neki vukojebini sredi gozda na makedamu ( ???) nekje na območju Gorjancev. Kljub temu smo se po omenjeni bližnjici naposled le uspešno prebili do Hrvaške, le da je bližnjica vzela “malo” več časa. Vendar kljub temu, da je vožnja trajala skupaj kar 18 ur, je bila morala na avtobusu na višku, saj smo si pač krajšali čas z neumnostmi ter tudi z nekaterimi resnimi debatami - spraševali smo se namreč, ali so našega vrlega Rajka Hrvatiča takrat že našli. Ob vsaki vrtači in vsakem jezercu ob cesti je kdo vzkliknil “Glejte, Rajko v vreči!” in množica je pritisnila svoje nosove na okna ter pozorno gledala, ali smo res prav mi našli pogrešanega podjetnika.

Ko smo končno prispeli v Čanj, smo se najprej razmestili po hotelu, ki sicer ni bil nič posebnega, a tudi grozen ni bil. Važno, da se lahko nekje spi in to je to. Sicer pa če plačaš le 100€ za prevoz + bivanje (poln penzion) za cel teden, ugotoviš, da si dejansko za ta denar dobil ogromno. Hvala sponzorjem. Veselje je skalilo le dejstvo, da se je tik po prihodu eden izmed naših grdo spotaknil in padel tako čudno, da si je nalomil ključnico, ampak na srečo je glava ostala cela. Je namreč najprej kar dosti bolj hudo izgledalo.

Potem, ko smo se razpakirali, smo seveda takoj oddrveli na plažo, da si ogledamo, kakšna je kaj letos ponudba samic. Roko na srce ni bila ne vem kako dobra. Da bi laže opisali situacijo, bomo na tem mestu definirali pojem, ki je sicer dobro znan, a si večina ljudi pod njim predstavlja povsem napačno stvar. V misilih imam izpadni korak.

In kaj to dejansko je?

Ponazorimo kar s primerom: Ko ženska hodi, dela korake. Če ima manj kvalitetno rit, se ji ta med hojo pri vsakem koraku guba in zvija, kar je očiten znak, da ritka ni športna. Ko alfa samec z metodo ostrega pogleda to opazi, lastnica take riti avtomatično izpade iz igre. Odtod ime - izpadni korak.

In če se vrnemo na našo plažo - edina telovadna vaja, ki jo velika večina žensk zna narediti, je na žalost ravno izpadni korak. 1000+ ljudi pa morda vsega skupaj kakšnih 5 dobrih ženskih riti (moških nisem gledal). Buuuu! Pa še vse bele so bile. Na srečo so sicer potem v parih dneh v splošnem precej lepo porjavele, ampak samih riti pa sonce pač ni učvrstilo. Gotovo je spet kriva genetika, ja…

Ne glede na zgoraj omenjeni minus pa lahko o elektrijadi govorimo v samih presežnikih (zanemarimo bednobedno hrano). Slovenci smo takoj naredili žur, kot se spodobi, in na plažo privlekli lastno ozvočenje ter naredili čisto pravi beach party. Celo popoldne je šopala muzika, mi pa smo veselo tapkali, kot se pač na plaži tapka, ane. V hipu smo postali zelo priljubljeni. Če si potem kasneje omenil, da si Slovenec, so se že vsi želeli slikati s tabo, ti dati roko in te častiti pivo. Res pravo prijateljsko vzdušje brez kakršnihkoli nacionalnih zdrah in podobnih izpadov.

Nadaljevanje sledi, v njem pa boste med drugim izvedeli tudi kaj več o fuzbal tekmah, o aerobiki na plaži in še marsikaj drugega…

This entry was posted on ponedeljek, maj 21st, 2007 at 19:32 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.