Koliko je vreden en evro?
Prejšnji teden me je enkrat zelo nepričakovano prijelo na veliko potrebo, WC papirja pa na stranišču ni bilo. Znašel sem se in hitro skočil do bližnjega kioska, ter si kupil izvod Direkta, ki za kaj drugega kot za podporo pri straniščenju tako ali tako ni uporaben. Ker sem bil že tam, sem mimogrede kupil še ene žvečilne gumije, nato pa sem želel plačati, a tam so se stvari nepričakovano zakomplicirale.
Plačal sem namreč z nemškim kovancem za dva evra, prodajalec pa mi je vrnil šestindevetdeset (96) centov. Račun je namreč znašal natanko 1,04 slovenskega evra. Vse lepo in prav, če bi jaz dal kovanec za dva slovenska evra, ampak jaz sem, kot sem že omenil, plačal z nemškimi evri. To je točno tisti kovanec, ki ma na hrbtni strani namesto zapitega pesnika upodobljenega orla. Zdaj ne vem, ali sem samo naletel na očesnega debila ali pa je prodajalec stvar pomotoma prezrl (tudi to se zgodi), zato sem ga prijazno opomnil na to. Ne vem, kaj sem narobe rekel, ampak dobil sem samo nejevoljen, skoraj osoren odgovor:
“Saj je vseeno. 96 centov dobiš nazaj in to je to.”
Kako prosim? Prvič mi njegov ton ni bil niti malo všeč, drugič pa je bilo jasno, da se je zmotil v mojo škodo. Že od nekdaj je namreč znano, da je nemški denar pač več vreden od slovenskega. Kar spomnite se recimo nemške marke. Trenutnega menjalnega tečaja med nemškimi in slovenskimi evri sicer nisem poznal, a mislim, da je bil tam okoli 1,5 : 1 v korist nemških. Razumel bi, da bi za menjavo zahteval kakšno manjšo provizijo ali vsaj mojo zahvalo za uslugo, ampak po zakonu je dolžan sprejeti tudi nemške evre. Ali pa francoske, če bi mu recimo pod nos pomolil le-te. Vztrajal sem, da sem mu plačal okoli tri slovenske evre, on pa mi je vrnil enega premalo. Res sem bil tudi nekoliko nepotrpežljiv in vzkipljiv, saj se mi je mudilo srat, ampak prodajalec je mrtvo hladno in povsem uradno vztrajal pri svojem.
Seveda česa takega pač nisem mogel dopustiti, zato sem začel guncati kiosk sem in tja, da bi ga prevrnil, ampak žal je bil preveč trdno vkopan v tla, da bi mi to uspelo. Pri kakšnih starejših kioskih se je to z malo truda sicer dalo. Vseeno je do takrat mrtvo hladni prodajalec tudi sam vzkipel in me začel zmerjati, kakšen neotesanec sem, da se ne znam obnašati in da naj se poberem nazaj v živalski vrt. Da, dejansko me je primerjal z opico. Vse to verjetno samo zato, ker sem črn. Rasist.
Tedaj pa je vso kričanje in vpitje preglasil še močnejši in glasnejši klic narave, ki sem se mu pač moral odzvati. Nalašč sem šel kar zadaj za kisok ter naredil vsaj pol metra visok izdelek, da, tako dober sem bil. Pa naj prodajalcu smrdi tam cel dan, zaslužil si je. Zadeva je prišla na nos (dobesedno) tudi komandirju bližnje policijske postaje, ki je na kraj zločina takoj poslal dve patrulji, a sem se na srečo še pravi čas pobral.
Svojega evra, mimogrede, nisem dobil nazaj. Mislim, da se boste strinjali, da v vsej zadevi nekaj močno smrdi.