Nedeljski vic: Poštar
(nima veze, če je objavljeno šele v ponedeljek 
)
Mali Janezek se je sredi noči žejen zbudil in odšel po kozarec vode. Ko je šel mimo spalnice staršev, je iz nje zaslišal nenavadno stokanje in vzdihovanje. Na skrivaj je pogledal notri in videl, kako je oče ravno obdeloval mamo. Janezek se je zapodil notri in še preden sta lahko starša reagirala, je že navudšeno vzklikal:
“Juhuuu, konjička bomo jahali! Oči, oči, a lahko še jaz? A ti lahko splezam na hrbet?”
Oče, ki je začutil kar malo olajšanja, da Janezek ne sprašuje kakšnih neprijetnih vprašanj, mu je to dovolil. In res ga je Janezek zajahal, on pa je nadaljeval z “dirjanjem po savani”. Ni minilo dolgo, ko je mama ponovno začela zelo glasno stokati in vzdihovati, poleg tega pa se je začela tudi na vso moč zvijati pod očetom. Janezek je zavpil:
“Drži se, oči, močno se primi! To je del, kjer naju s poštarjem ponavadi vrže iz sedla!”