Peter Lamut

Sneguljčica se je šla v kopalnico tuširat. Palčki so se zbrali pred vrati in zlezli drug drugemu na rame tako, da je zgornji lahko vse videl skozi ključavnico. O svojih opažanjih je poročal palčku pod njim, ta je besedo prenašal naprej in tako je vse skupaj šlo do zadnjega palčka. Ko se je Sneguljčica slekla, je zgornji palček navdušeno zašepetal “Slekla se je!” in beseda je potovala naprej:

“Slekla se je… slekla se je… slekla se je… slekla se je… slekla se je…”

Sneguljčica je nato zlezla v kabino in se začela tuširati. Palček je poročal naprej:

“Tušira se.”
“Tušira se… tušira se… tušira se… tušira se… tušira se…”

“Sedaj se je namilila.”
“Sedaj se je namilila… sedaj se je namilila… sedaj se je namilila… sedaj se je namilila… sedaj se je namilila…”

“Spet se tušira.”
“Spet se tušira… spet se tušira… spet se tušira… spet se tušira… spet se tušira…”

Ko je Sneguljčica končala, je zlezla ven iz kabine, se obrisala in se napotila proti vratom. Najvišji palček je nervozno vzkliknil:

“Pazi, prihaja!”
“Meni tudi… meni tudi… meni tudi… meni tudi… meni tudi…”

This entry was posted on torek, julij 17th, 2007 at 00:38 and is filed under Vici. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.