Peter Lamut

Vsi vemo, da dobrega kandidata na volitvah najlaže diskreditiraš tako, da izbrskaš kakšno umazano podrobnost iz njegove preteklosti, nato pa to napihneš v medijih. Nenadoma kandidatove strokovne reference niso več važne, pomembno je le to, da je skočil čez plot k sosedi, si nagrabil veliko premoženja (pa četudi čisto pošteno) ali pa je morda preklel pedra, ki ga je na križišču izsilil in je zato nenadoma postal homofob, ki ne sodi med ostale uglajene in demokratične kandidate na volitvah.

Pri diskreditaciji je bistven je efekt presenečenja, saj v navalu ogorčenja vsi veselo udrihajo po nesrečnem kandidatu. Dostikrat potem, ko se prah poleže, ugotovijo, da pa morda kljub vsemu ni tako slab človek, a volitve so takrat že mimo in kandidatu morebitna moralna zmaga nič ne pomaga. Iz tega razloga se bom jaz na svojo morebitno predvolilno kampanjo čez 30 let začel pripravljati že danes. Pač tako za vsak slučaj, če me bo kdaj pičilo, da bi kje kandidiral. Že danes bom napisal nekaj največjih neumnosti, ki sem jih kdaj storil. Naj se raja zabava danes, v času volitev pa bodo to samo še stari obrabljeni vici in na število glasov naštete neumnosti ne bodo imele posebnega efekta. Zvito, kaj?

Torej, po spominu:

• Obril sem si obrvi enkrat v 2. ali 3. razredu OŠ. S sošolcem sva bila frajerja in sva se želela briti, a žal ni bilo česa za pobriti, frizure pa nisva hotla. Pa sva se pač obrvi lotila…
• Pojedel sem kontrolko. Pisali smo namreč narek (velika začetnica) in ker sem pisal le 4, sem se užalil in dokazni material enostavno pojedel.
• Iz bombic za nalivnik sem pil črnilo.
• V 3. letniku srednje šole se mi enostavno ni več dalo hoditi v šolo in pol leta sem hodil le na telovadbo na fuzbal in po zapiske, sicer pa sem bluzil prosto po Prešernu. Pa kontrolke sem seveda tudi hodil pisat. Posledic ni bilo, tudi 3. letnik sem izdelal z odličnim uspehom. Nekako takrat sem sicer tudi začutil, da imam veliko raje, če si sam sestavljam svoj dnevni urnik.
• Na športnem dnevu na Krvavcu sem se primerno podkrepljen z domačimi zvarki (ja, takrat sem še pil) pogumno podal na big air skakalnico, skočil 3m v zrak, naredil kvazi 360˚ obrat (beri: samo 180˚), letel 10 m daleč in se spektakularno raztreščil. Ker sem človek, ki nikoli ne obupa, sem takoj nato poskusil še enkrat ter se razsul še bolj in požel bučen aplavz sedežnice. Hvala, hvala.
• Enkrat za novo leto (star sem bil manj kot 17) nisem smel v Škofjo Loko za čez noč. Seveda sem storil prav to in doma še do danes niso nič izvedeli. Skratka sem zelo nevzgojen in neposlušen.
• Na prvomajskem smučanju v Franciji (prvo leto v Tignesu, torej 2001) sem s pomočjo kolegov skoraj zažgal apartma. V pečico smo namreč dali vzhajati testo za pizzo (v plastični posodi), nekdo pa je pečico nabil na 220˚C. Potem smo šli nekaj partij taroka in čez 15 minut se je iz pečice že začel valiti gost črn dim. Ko smo odprli vratca, smo videli, da se plastika žge in “ful smrdi”, kot bi rekel Jonas. Vzeli smo krpo, z njo mahali po plamenih in dosegli le to, da se je tudi krpa vžgala ter dobesedno izginilia v zrak. Ampak potem smo nekako le obvladali zadevo.
• Istega leta sem tam v nekem lokalu kazal nago rit. Trezen.
• V poletni šoli karateja v Umagu 2004 sem po hotelu skakal naokoli v črnih boksarcah z natiskanim napisom na riti TOUCH ME ter igral Party Boya iz Jackass filma. Baje nekje obstaja še nek posnetek. Ups.
• Na bowlingu sem med enim izmed razkorakov pri metu krogle razparal kavbojke po šivu. Preostanek večera sem hodil kot kakšna na suho nategnjena pederčina. Torej tiščal noge skupaj in stopicljal po bowling stezi, ko sem bil na vrsti. Kljub oteževalni okoliščini sem zmagal, prosim lepo.
• Pozimi oziroma zgodaj spomladi 2006 (?) sem 20 minut driftal okoli in okoli fensi-šmensi fitnes studia Sunny in močno vznejevoljil šefico Sonjo, haha. Jo je gotovo zelo skrbelo, kaj si bodo drugi mislili. Jaz si seveda vsega skupaj nisem kaj preveč gnal k srcu.

Gotovo sem še na kaj pozabil, ampak ko takole gledam, kakšnih posebno velikih škandalov pravzaprav ni bilo. Kar malo sem razočaran nad sabo…

Zdaj se pa veselo delajte norca, ampak potem na volitvah (če bom kdaj kandidiral) me pa le podprite.

This entry was posted on četrtek, maj 31st, 2007 at 00:09 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.