Od poskočnega mladca do motoričnega debila
Ob raznih oddaljenih nesrečah in katastrofah ljudje velikokrat samo zamahnemo z roko v smislu “eh, malo verjetno, da bi se to tudi ravno meni zgodilo”, potem pa zadeva nekega dne nepričakovano udari. No, nekaj takega je v noči z včeraj na danes doletelo tudi mene. Pred spanjem, ko sem se preoblačil v pižamo, je skozi mansardno okno na stropu moje sobe zavel hladen piš in nenadoma sem začutil, da me v hrbtu nekaj postopoma grabi ter da bom v nekaj sekundah najbrž dobil heksenšus. In sem ga res. Žal ne samo tistega, ko glave ne moreš dobro obrniti v eno stran, temveč se je ta pojavil nekoliko nižje, tam nekje pri desetem vretencu - prvič v življenju sploh na tistem mestu.
OK, pač, manjša neprijetnost, gremo spat in zjutraj bo bolje. Ja seveda. Ko sem se zbudil, me je zadaj tako zategovalo, da je vsak najmanjši gib povzročal velike bolečine. Ležal sem na hrbtu in se nisem mogel prekotaliti ne levo, ne desno, kaj šele vstati. Da je bila stvar še slabša, sem se nad svojo obupno nezavidljivo situacijo začel bebavo hehetati, kar je povzročalo še dodatne bolečine.
Kakorkoli že, potem, ko sem nekakoz muko le vstal (lakota in nagon po preživetju pač delata svoje), sedaj blodim po stanovanju kot da bi imel štil v riti - leseno hodim, glave ne obračam, pravzaprav sem še malo sključen, da so mišice na hrbtu malo manj zategnjene. Še najraje zdaj kar sedim-ležim, pa še takrat me vse boli. Na kratko rečeno - postal sem pravi motorični debil, nekako v rangu tistih nešportnih piflarjev, ki so cele dneve za računalnikom in v življenju še niso videli žoge od spodaj. Še dobro, da je vikend in mi ni treba nikamor iti, zato situacija še ni kritična. Nočem pa pomisliti, kaj bo, ko bodo prišla na vrsto bolj “zahtevna” opravila - tuširanje, preoblačenje, da vožnje z avtomobilom niti ne omenjam. Takorekoč sem obsojen na hišni zapor. Upam vsaj na pogojno izpustitev jutri.
Sicer sem pa že enkrat prej napisal, da je mati Narava kurba in me očitno ne mara kaj preveč…
marec 4th, 2007 at 09:58
yeti,
a ti je stvar ze pojenjala, al mormo eno mini-segzi-tajko poslt, da ti okolico 10+ vretena naspidira?
lp
kepy
marec 4th, 2007 at 13:47
Stvar je na srečo v parih dneh izginila, poleg tega sem vmes prebolel še ptičjo gripo ali nekaj takega in zdaj sem zdrav kot riba.
Tajko lahko pa vseeno še zmeraj pošlješ, samo naj bo cepljena pa odobrena od VURS-a!