Peter Lamut

Splošno znano “dejstvo” je, da v prvih petih letih od ustanovitve propade kar 90% novih podjetij. Resnici na ljubo je to sicer bolj urbana legenda, ki se je kdo ve zakaj prijela med ljudmi, toda kljub temu je osip še vedno zelo velik. Na internetu različni viri najpogosteje navajajo številko okoli 50%, skratka v povprečju ena od dveh firm ne pride niti do prvega razreda osnovne šole.

Če vzamemo to v zakup, lahko rečem, da smo s preživetjem naše male firmice že dosegli en tak mini uspeh, ki še zdaleč ni samoumeven. Namreč pred slabim tednom dni (natančneje 8. maja) je NiteoWeb praznoval 5. obletnico ustanovitve. Juhuhu!

In kakšna je razlika med danes in “včeraj”? Podjetje samo je navzven še vedno enako - mini d.o.o., ki ponuja svoje IT storitve (predvsem na spletu), v njem pa dela manjša skupina zagnanih mladih ljudi, ki se med seboj dobro razumejo, z veseljem hodijo v pisarno in jim delo ne predstavlja stresa temveč dostikrat celo zabavo. Toda podroben vpogled bi razkril, da se je skozi leta nabralo kar precej znanja in izkušenj, ki jih v šolah ne moreš dobiti. To ni več zgolj udarniška študentska skupina, ki sklene, da “se bo šla biznis”, temveč tim mladih strokovnjakov, ki poleg tehničnega znanja dosti bolje razumejo tudi druge komponente podjetništva - organizacija dela, vodenje financ, iskanje novih poslov in strank, mreženj, trženje, aktivno iskanje novih priložnosti …
Verjetno nismo edini, ki včasih pogledamo nazaj in si rečemo “ah, ko bi le imeli današnje znanje že takrat pred nekaj leti”.

Resda nismo postali milijonarji (opa, zaenkrat še! ), toda danes vsaj vemo, kako se stvari lotiti, če se pojavi nova priložnost ali perspektivna ideja. Ni sicer nujno, da vsak poskus uspe, toda ko uspe, je nagrada veliko večja, kot pa zgolj kakšna božičnica v redni službi. Enostavno neprecenljiv je tudi občutek, ko delaš v prvi vrsti predvsem zase in ne zato, ker ti nekdo od zgoraj to naroči, večino smetane ob uspehu pa posname sam. Da ne omenjamo, da ni treba nikogar prositi za dopust, temveč si ga odmerjaš kar sam, prav tako pa si do neke mere sam izbiraš vrsto dela, ki ga boš opravljaj. Skratka stvari si lahko organiziraš po lastnih željah in ti potem ni treba jamrati po bifejih, v kakšni firmi si pristal in kakšnega šefa imaš.

V prihodnosti verjamem, da bodo stvari šle še bolj navzgor. Že zdaj, ko razmere niso povsem rožnate, si svoj vsakdanji kebab služimo kar lepo sami na prostem trgu (večina prihodkov je iz tujine) in nismo prisesani na državne vime. Če smo se nekako pretolkli skozi res hudo svetovno krizo, ki se je kot nalašč pojavila že relativno kmalu pa naših začetkih, kako bo šele potem, ko pridemo spet v močno konjunkturo, mi pa bomo oboroženi z znanjem, izkušnjami ter vedno daljšim seznamom referenc.

Mislim, da se lahko naslednje petletke veselimo še bolj!

This entry was posted on ponedeljek, maj 14th, 2012 at 21:03 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.