Peter Lamut

Za novo leto je treba obvezno iti na kakšen hud žur, drugače človek dobi občutek, kot da je nekaj manjkalo. Včasih je stvar bolj divja, spet drugič malo bolj umirjena, no, ampak tokratno lahko brez pretiravanja opišemo s samimi presežniki. Neverjetno. Odlično. Fenomenalno. Odfukano. Dekadentno. Fantastično. Noro. Bombastično. Nepozabno. Ta žur lahko mirne duše uvrstim med tri najboljše novoletne žure v življenju.

In kaj je pravzaprav sploh bilo tako oh-in-sploh posebnega? Pojdimo kar lepo po vrsti. Za dober žur je najprej potrebna dobra lokacija. Izbrali smo že nekajkrat preizkušeno varianto pri Kovaču na Jasnici. Dober dostop, sobe za dve ali tri osebe z udobnimi (in uporabnimi ) posteljami, trije obroki dnevno, v kleti pa idealen prostor za žur s šankom. Prav tako se nihče ne pritožuje, če skupina razposajenih študentov nabija glasbo celo noč, za okoliške kočevske medvede pa tako ali tako nikomur ni kaj dosti mar. Če je žur, je pač žur, pika. Naslednja pomembna stvar je dobra družba. Če se skupaj nabere kup dobro razpoloženih študentov, ki so povrhu vsega še malce čez les, sta smeh in dobro vzdušje samo še logična posledica. Nas se je nabralo več kot 50, pri čemer je bil spol z jajci v manjšini. Tretja glavna sestavina pa je dobra ideja. Prvi večer je bila tako tematika toga party. Tako kot so se v rimskih časih na zabavah preseravali patriciji, smo se tudi mi, s tem da smo mi seveda vse skupaj naredili še veliko bolje.

Ljudstvo se je ovilo v rjuhe ter
si zaželelo kruha in iger.

Na sliki me sicer ni, ker sem začetek zabave zamudil. Potrebno je bilo namreč iti v Ljubljano po dve Kanadčanki in jaz sem z veseljem prisedel v avto, saj sem si zaželel odmerek horsa v Tivoliju. Večerja pač ni bila tako obilna in mi je želodec malo tečnaril. Ampak po odmerku se je umiril in nato smo se po hitrem postopku odpeljali v mesto greha. Tam smo se preoblekli (bolje rečeno: slekli), se ovili v rjuhe in se pridružili norenju.

Če je na začetku vse skupaj še izgledalo kot malo bolj veselo zasedanje rimskega senata, pa se je premosorazmerno s količino popitega alkohola stvar vse bolj spreminjala v pravo masovno norenje. Jaz sicer ne pijem, ampak pri meni je itak bilo podobno kot pri Obelixu - verjetno sem padel v kakšen škaf šmarnice, ko sem bil majhen, pa ima zdaj to name premanentne učinke…

Kakorkoli že, ker je glasba intenzivno šopala, je od vsega plesanja ljudem kmalu postalo vroče, tako da jim je še tista rjuha bila skoraj odveč. Poleg tega so se v zrak očitno sproščale velike količine feromonov, tako da se je spomladansko paritveno obdobje začelo že nekaj mesecev pregodaj. Morda je pa to le zaradi globalnega segrevanja in ne tako mrzle zime, kaj pa vem. Se je pa tudi pokazalo, da babe niso čisto enotne, kaj želijo. Primer: toga se mi je razrahljala in na ven je pokukala bradavička na desni joški. Ena je rekla, da je to treba skriti in je togo na ključnem mestu zapela (naslednji večer se je pokazalo, da je bila to le lažna morala ). Njena kolegica se ni strinjala in je stvar spet odpela, nakar jo je prva ponovno zapela. Ker se o meji, kje naj poteka rob toge, nista zedinili, sem sklical arbitražo in poklical še tretjo stran. Njeno mnenje je bilo radikalno in hkrati zelo liberalno - najbolje, da toge zgoraj sploh ne bi bilo, konec debate. Pametna punca, ni kaj!

Ker se me takrat že malo bolele noge, sem se želel umakniti v chill-out kotiček, kjer so bile nameščene udobne blazine, vse skupaj pa je bilo od glavnega prostora ločeno s polprosojnimi zavesami. Fina zadeva. Pa še nekaj bab je kot nalašč že počivalo tam. Slika bi bila takorekoč popolna, če ne bi tihožitja motil v njihovi bližini speči Ž. Revež je omagal in tam spal spanje pravičnega. To je izkoristil navihani N, ki mu je na levo ritnico z alkoholim flomastrom napisal “eestec” (sicer ime našega študentskega društva). Ampak ni imel slabih namenov, hotel je le poudariti, da je Ž društvu zelo pripaden, sploh pa se slednji med dekorativnim posegom ni nič upiral. Se je najbrž že strinjal z njim.

Vseeno je bilo še vedno dovolj prostora, da sem se puncam pri počivanju pridružil še jaz. Ko je za mano prišla še ena, smo se morali malo stisniti, nakar sem bil dobesedno blažen med ženami. Potem sem pa zakinkal kot dedek Bedenko (samo smrčal nisem) in o vsem skupaj še malo miže razmislil. Spomnim se še, da sem enkrat vmes odtaval v svojo sobo, kjer sem potem dokončno zaspal in - zame neverjetno! - prespal zajtrk. Ja, očitno je res moral biti dober žur, da se je to zgodilo.

Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da je naslednji večer sledila še boljša zadeva - Pimps & Escort Ladies Party. Več o tem v drugem delu poročila.

This entry was posted on petek, januar 4th, 2008 at 00:02 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.