Peter Lamut

Pa sem se vpisal. Odbrzel sem v Postojno, tam nekaj časa iskal pravo stavbo, potem pa sem le prišel na pravo mesto. Zanimivo je to, da sem namesto bodočih tajnic dejansko videl v glavnem razne lovce na status, torej podobne podleže, kakršen sem tudi jaz sam. Namesto, da bi se zaposlili, bomo še malo “študirali”. Ampak gliha pač vkup štriha, zato ni čudno, da se nas je zbralo toliko na enem mestu.

Pa kako je ta naš svet majhen! Med lovci sem namreč srečal kolega iz paralelke še iz gimnazijskih časov, poleg tega pa tudi bivšo sošolko iz osnovne šole in soplesalko na valeti, s katero se nisva ne videla in ne slišala že… hm… jah, že zelo zelo dolgo ne. In tudi omejneni kolega iz paralelke jo pozna, poleg tega pa ona s fakultete še dodatno pozna enega izmed mojih bivših sošolcev z gimnazije. Gotovo bi se dalo iz tega posneti celo telenovelo.

Lep dan je nekoliko skalilo le dejstvo, da se je avtocesta tam nekje pri Vrhniki zabasala do konca in se je zato pod domov vlekla kot kurje črevo. Verjetno je bila to kakšna manjša božja kazen zaradi našega nategovanja statusa. Ampak kakorkoli že, na koncu dneva smo vsi vendarle ostali živi in zdravi ter vsak s prelepim šopkom potrdil v rokah.

This entry was posted on četrtek, september 27th, 2007 at 00:14 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.