Potapljači pišejo kartice
Zdaj bom zvenel kot kakšen ortodoksni slavist, ki ob pogledu na napačno postavljeno vejico doživi že kar lažji srčni infarkt, ampak vseeno - tudi jaz obupano zavijem z očmi, ko v raznih tekstih na internetu ugledam osnovne slovnične napake. Saj ne rečem, če kdo zvonjenje zapiše brez prvega “j” ali kaj podobnega, ampak ko vidiš, da ljudje na primer mešajo z/iz, s/z in ne znajo uporabljati dvojine, takrat se pa tudi laiku kot sem jaz orosi oko od silne žalosti in obupom nad prebranim.
Če je namreč tekst poln takšnih osnovnih napak, potem vse skupaj zelo hitro izpade vse preveč kot neko osnovnošolsko pisanje, s čimer se tudi sama kredibilnost napisanega zmanjša. Če dobiš pozdrave iz morja (verjetno gre za potapljača in vodoodporno razglednico…), sicer še vedno zgolj skomigneš z rameni, ampak ko pa kakšen kadrovnik dobi ponudbo za delo in vidi zmazek… hja, verjetno takšnega kandidata sploh ne povabi na razgovor, razen če išče samo Fato za čiščenje poslovnih prostorov.
Izgovor piscev takšnih besedil je potem ponavadi ta, da se svoje površnosti sicer zavedajo, ampak za resne tekste se pa bojda že potrudijo in stvar napišejo, kot je treba. Pa jo res? Seveda ne. Ker so že tako zelo navajeni, da pišejo površno, potem tudi tam, ko “gre zares”, iz čiste rutine delajo napake. Dostikrat jih niti ne opazijo več, ko berejo za sabo, saj so se jim te rutinske napake že pregloboko usedle v možgane.
Pa ne bi zdaj bil nek sveti borec za čistost slovenskega jezika, sploh ne. Boli me Janez (ang. John) za sámo slovenščino. Pravzaprav ne bi imel čisto nič proti, če bi pri nas govorili kar po angleško. Nekako tako pač, kot je ta stvar samoumevna recimo Avstralcem. Bi bilo namreč veliko bolj praktično, kot sedaj, ko govorimo nek nišni jezik, ki ga tako ali tako skoraj nihče razen nas samih ne razume. Ampak pri vsej stvari gre za nekaj drugega. Jezik je sredstvo za izražanje in če se nekdo izraža kot kakšen afriški Kunta Kinte, ki je pristal v azilnem domu in se sedaj slovensko uči šele eno leto, potem se takoj nehote prikrade dvom o kredibilnosti takega človeka, ki ne zmore skupaj spraviti niti enega normalnega sestavka. Pa za razliko od njega se črnec vsaj trudi.
Eh ja… bodi dovolj zaenkrat. 
julij 22nd, 2007 at 13:10
Sem tudi jaz opazil, da izjemno veliko odraslih ljudi ne zna več pisati pravilno slovenščino. V bistvu zgleda, da večina pozabi tudi osnove, ko pridejo iz OŠ in SŠ (ki, ker, ko, da, če vejica skače
).
Sicer tudi jaz delam mnogo napak, a se trudim in z vajo (blog in … poslovni načrti?!
) mislim, da bom prej ali slej izboljšal.
Še dobro, da ne bom pošiljal prošenj za službo ampak jih bom samo bral.
julij 22nd, 2007 at 16:25
Hehe dobra
Drugače pa še dobro, da imamo Lamuta, da nas vsaj nekdo malo brca k pravopisu.
julij 22nd, 2007 at 17:35
Khm, Dejan… zanika se z rodilnikom.
(prvi stavek)
julij 23rd, 2007 at 10:36
Lapsus.
julij 23rd, 2007 at 12:54
Kdo pa te je tako razjezil, Peter? Upam, da ideje za ta prispevek nisi dobil na mojem blogu. Se trudim, ampak včasih je težka, šola je že davno za mano, ob pisanju bloga pa se pogosto zgodi, da se mi enostavno ne da brkljati in ugotavljati kako za vraga se sklanja Jaka. Pa še jaz sem mu dala takšno ime, butara!!!!!!
No, da ne bo pomote, sedaj smo se to že naučili in mi ni potrebno pošiljati vseh opcij pregibanja Jake, ampak enostavno mi ta trenutek nič bolj konkretnega ni padlo na pamet.
Sicer pa priznam, da se sama kar težko držim nazaj, ko berem blog svojega enajstletnega sina, ki seveda dela še (upam, da res ŠE) vedno kup napak, ki bi jih jaz najraje popravila. Pa ne smem, ker drugače bom lahko celo življenje njegova lektorica.
Sem pa vesela vsaj tega, da sem mu uspela dokazati, da na blogu pisanje v cestni slovenščini ne izgleda prav nič kul. Morda za kakšno besedo ali dve, ne pa da bi jest use pisala tko podumač
julij 23rd, 2007 at 15:34
Nihče me ni razjezil, samo iz dolgčasa spet malo kritiziram.
Deloma tudi zato, ker v soboto nisem imel prave ideje, kaj drugega bi lahko napisal, pa sem se pač spravil še na eno izmed mnogih družbenih skupin. 
In ne, brez skrbi, navdih vsekakor ni bil tvoj blog.
avgust 3rd, 2007 at 08:55
kaj pa razlika med voščilnico in čestitko? večina ljudi tega ne loči, oz. jim je vseeno kaj rečejo/napišejo.
“si dobila mojo čestitko za rojstnio dan?”
“hm ja, za kaj si mi pa čestitala? nisem tekmovala, nič izumla, izpita za RD tud ni blo…?” :/