Preveč izbire človeka samo zmede
Ko vprašate strokovnjake, kako neki potencialni stranki ponuditi več, bo marsikateri kot iz topa ustrelil: “Dajte jim več izbire!” Na prvi pogled ni s tem nič narobe. Pravzaprav je ljudem dejansko všeč, kadar lahko izbirajo. Vsi po vrsti pa pozabljajo, da če je izbire preveč, se zadovoljstvo ljudi ne povečuje več, se pa povečuje nezadovoljstvo zaradi zmedenosti in občutka izgubljenosti med vsemi ponujenimi možnostmi. Na koncu se - paradoksalno - zgodi celo to, da človek enostavno obupa in se na koncu ne odloči za nič. Primer Buridanovega osla, ki umre od lakote ob dveh enako privlačnih kopicah sena, ker se nikakor ne more odločiti, kateri kup izbrati.
V podobni dilemi sem se nekaj dni znašel jaz. Zima prihaja pred vrata, zunaj je mrzlo in v skladi s fizikalnimi zakoni se mi je zaradi bolj hladnega okolja tič skrčil na pičlih 19 centimetrov, kar je za črnca sramotno malo. Pa čeprav belega. Nima veze, da se to raznim belcem in Kitajcem zdi prava batina, ki bi jo vsak rad posedoval, kajti tisto je amaterska liga. Ko si enkrat v najvišji ligi in v družbi takšnih kalibrov, kot je na primer Long Dong Silver, z manj kot 22 cm sploh ne izpolniš kvalifikacijske norme. Posledično si je treba pomagati s sodobno tehnologijo.
Tukaj pa zdaj nastopi problem, omenjen v uvodu. Po emailu nekateri ponujajo čudežne pumpice, drugi propagirajo nekakšne tablete, spet tretji pravijo, da je najboljši način operacija, da raznih voodoo metod niti ne omenjam. Metod je toliko, da človek enostavno ne ve, katero izbrati. Ko se po tehtnem premisleku že skoraj odloči za eno, dobi skozi spam filter v inbox 3 nove, še bolj revolucionarne. Na, zdaj se pa odloči, ali hočeš imeti v hlačah bejzbolko, pitona, bič božji ali pa morda bazuko. Komercialna imena so včasih zares izvirna.
Verjetno bom čez vse skupaj naredil križ in enostavno počakal na pomlad ali pa bom šel na dopust v toplejše kraje. Burkina Faso se recimo dobro sliši. Pa tolažil se bom lahko, da je skromnost pravzaprav lepa čednost. 