Sanje, ki bodo postale resničnost (spet nek spam :))
Saša me je spet potunkala v zos. 
Ponovno sem postal žrtev blogerske verige in tokrat gre baje za neke osebne sanje o prihodnosti. No ja, zakaj pa navsezadnje ne, tako ali tako se zdajle na vzhodu že dani, ptički čivkajo in jaz počasi odhajam spat. Ne da se mi namreč več delati in tako pride vsak izgovor, da zaključim svoj nočni delovnik, še kako prav.
(mimogrede, doma so me zaradi mojega premaknjenega bioritma že proglasili za batmana, hehe)
Pa da naštejem pet stvari, za katere upam, da se bodo v prihodnosti uresničile, čeprav so sanje načeloma bolj za tiste, ki dejansko res samo sanjajo, kako bi oni nekoč [vstavi po želji], a hkrati v tej smeri nič ne naredijo oziroma prehitro obupajo. Boljši izraz bi zato verjetno bil “življenjski cilji”.
- Finančna neodvisnost: Ne ljubi se mi 40 let delati. Enostavno se mi ne da. Mislim, da sem v življenju sposoben doseči še vse kaj več kot samo slab mesec dopusta na leto. Rad bi torej dosegel, da bi imel toliko pasivnih dohodkov, da mi za preživetje ne bi bilo več treba delati, razen morda iz lastnega veselja. Za dušo, kot pravijo. Skratka da lahko počel samo tisto, kar me resnično veseli. Da bi imel dovolj časa zase in mi urnika v življenju ne bi v veliki meri diktirale delovne obveznosti, še posebej pa ne kakšni kolerični šefi. Ne hvala.
- B.A.S.E. jumping: Vsaj enkrat v življenju si želim uspešno skočiti s stavbe, antene, mosta in pečine. Pravzaprav sem s tem v mislih tudi šel v padalstvo, a je tudi res, da se mi s to ekstremno obliko nikamor ne mudi. Najprej bo treba nabrati še kar precej izkušenj v navadnem padalstvu, šele potem pa poskusiti tudi kaj več.
In kdaj? Nimam pojma. Pač nekoč. Seveda upam, da bo takrat izvedba uspešna.
- Črn pas: V vsaj eni borilni veščini želim priti do mojstrske stopnje, torej najmanj do 1. dana. Mislim, da sem na kar dobri poti, morda mi celo uspe že pred letom 2010.
- Breakdance: Škoda, da nimam več časa, sicer bi ga zagotovo treniral. Rad bi namreč še izboljšal svojo koordinacijo, okretnost, gibčnost in eksplozivnost. Tako pa sem žal obsojen na nekajminutna eksperimente na tatamiju pred treningi in pa občasno še na kakšni travnati zelenici. Škoda, da nimam kje kakšnega prostora, kjer bi eksperimentiral s tistim, kar vidim na YouTube-u in podobnih straneh.
- Dobra ideja: Želim dobiti dobro idejo, kaj naj napišem pod tole peto točko. Ne vem namreč, katero stvar naj izberem in jo omenim, saj bi se potem po objavi gotovo domislil še vsaj treh drugih, ki bi bile še bolj vredne objave. No ja, enkrat v prihodnosti bom najbrž že bolje vedel…
Verige, kot ponavadi, ne bom nadaljeval. Oziroma drugače - ker nočem imeti še dodatnih 5 let nesreče (zaradi prejšnje prekinjene verige me npr. v sanjah že nadleguje 7 palčkov), bom rekel takole: vsak, ki tole bere, piše blog in še ni napisal objave “5 sanj”, mora sedaj to storiti. Ja, prav vam je, kaj pa sploh hodite sem gor in rinete v težave. 
P.S.: Saša, a sem zdaj pravilno vrnil povratno povezavo? Tako, po predpisih?
julij 13th, 2007 at 07:06
Ja, ja … priden si. V vseh pogledih napreduješ.
Mi je pa najbolj všeč tvoja prva točka. Poznam kolega iz partnerskega podjetja moje bivše službe, ki si je že takrat zadal, da se bo do 40-ega leta upokojil. Sem ga nekaj let nazaj srečala, sva šla na kosilo in je povedal, da je sanje uresničil. Jack!
To je super, ampak tudi sedaj nekaj dela, le da dela takrat, ko se mu zazdi in tisto kar mu je všeč.
Jaz bi pa tako celo življenje, ne da najprej nekaj delaš, kar ne maraš, da potem manjši del življenja delaš nekaj drugega. Pa po mojem se da tudi tako, samo dojeti je treba, kaj želimo in potem v tisto smer!