Peter Lamut

Sicer se je odpeljal samo čez (oziroma skozi) Trojane do “Cjela”, ampak skrbna mati so ob slovesu gotovo potočili kakšno solzo, podobno kot se je oko orosilo tisti mami, kateri je onega dne mali Lovro prinesel solzice. Začelo se je novo študijsko leto in seveda je bilo treba iti pogledati, kam nekam smo se sploh vpisali in kaj se bomo tam učili. Glede na naziv šole (Poslovno-komercialna šola Celje) je bilo - logično - za pričakovati, da se bomo učili ekonomije in na koncu postali ekonomisti. Saj veste, to so tisti strokovnjaki, ki jutri znajo pojasniti, zakaj se tisto, kar so napovedali včeraj, danes ni uresničilo.

Prvi vtis je bil kar dober. Včeraj na uvodni uri nas je najprej nagovoril tisti ravnatelj, ki nam je na vpisu žugal, da če smo se vpisali samo zaradi statusa, da nas bodo izpisali. Japajade, saj niti nimajo zakonske podlage za to. (razen morda, če te po internem pravilniku zaradi neobiskovanja predavanj lahko izključijo iz šole, ampak močno dvomim, da imajo kakšen tak člen) Sicer pa sem se tako ali tako odločil, da vsaj prvi letnik naredim in se naslednje leto čisto redno vpišem naprej, s čimer bom potem imel status študenta že jubilejno 10. leto. Bo treba ob tej obletnici kakšno fešto narediti.

Ampak šalo na stran - dejansko moram reči, da je prvi vtis o šoli presenetljivo dober. O teh dvoletnih višjih šolah velja stereotip, da naj bi bile pač “leve”, ampak program in koncept izobraževanja, kakor so ga predstavili, me je pozitivno presenetil. Predavatelji delujejo življenjski in res motivirani, da študente nekaj naučijo, med predavanji vzpodbujajo dvosmerno komunikacijo namesto frontalnega podajanja znanja, velik poudarek je na praktičnih vajah, kjer bodo, kot sem razumel, vzpodbujali študente, da bodo samoiniciativno znali poiskati vire znanja na internetu, da bodo znali aktivno spremljati področje svojega bodočega dela, skratka ko bo nekdo to šolo zaključil, bo zelo verjetno že takoj uporaben kader. Oziroma če že ne drugega, je zadeva vsaj zastavljena v pravi smeri, tako da je razmerje med uporabnostjo pridobljenega znanja in trajanjem študija verjetno precej dobro.

Kakšna bo sicer dejanska realizacija povedanega, bomo še videli, ampak mislim, da tu vseeno ne bo takšnih cvetk, kot je univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike s FRI-ja, ki (dobesedno!) ne zna programirati. Poznam kar nekaj takih primerkov in kakor slišim, tudi za marsikatero drugo ljubljansko fakulteto velja, da vsako leto sproducira neverjetno visok delež slabih diplomiranih teoretikov namesto razmišljujočega in iznajdljivega kadra, po kakršnem je povpraševanje v praksi.

Veseli me, da se bomo učili tudi o stvareh, ki me že tako ali tako zanimajo, a ob vsem delu nekako nikoli ne najdem časa, da bi si jih zares poglobljeno pogledal. Poleg tega je zelo razveseljiva tudi demografska struktura letnika - tako na oko bi rekel, da je babji delež populacije velik 75% ali celo še več, kar je čisto drugače, kot na računalništvu, kjer v predavalnici sediš med celim kupom asocialnih geekov z očali (tistih 20% normalnežev in skulirancev izvzeto), medtem ko je žensk le za vzorec, pa še te so bolj vprašljive kvalitete.

Kako bo naprej, bomo še videli (je rekel Stevie Wonder…), ampak začelo se je dobro. Bom najbrž kar redno hodil tja na obiske, vsaj za kakšen dan ali dva vsak teden.

This entry was posted on petek, oktober 3rd, 2008 at 01:15 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.