Peter Lamut

Dolgo sem zbiral pogum. Zelo dolgo. Nekateri so po malem že sumili, a konkretnih dokazov ni imel nihče, saj je navzven moje življenje izgledalo popolnoma normalno. Vsa namigovanja sem zmeraj z nasmehom na obrazu kategorično zanikal, dokler niso stvari postale že malo preveč resne. Zato sem se naposled odločil, da bom vse skupaj priznal. Ne obotavljivo in potihoma samo svojim najbližjim, temveč na glas, javno na internetu:

Ena sama doza mi že dolgo ne zadostuje več. Včasih je bilo drugače, a z leti se je zadeva stopnjevala. Po prvem odmerku praktično vedno hočem vsaj še enega in tako dostikrat naenkrat konzumiram kar tri doze. Javno, brez sramu ter neozirajoč se na vprašujoče poglede okolice. Hot Horse je pač zakon.

Seveda se bo kdo na tem mestu vprašal, kaj je pravzaprav tukaj sploh narobe, če je pa stvar “zakon”? Zadeva je celo legalizirana ter prosto dostopna tudi najmlajšim - brez recepta. Potrebno je torej pogledati tudi drugo, bolj temno plat pleskavice. Torej tisto malo bolj zažgano. Po zadnjih znanstvenih raziskavah kar nekaj družin zaradi Horsa razpade. Tipičen je primer, ko se zaradi prekomernega uživanja žena v kratkem času preveč zredi, možu postane neprivlačna, zato slednji skoči čez plot h kakšni sosedi. Sosedova trava je pač vedno bolj zelena in sosedova krava ima zmeraj večje vime, zato ta korak niti ni presenetljiv. Ko žena odvisnica izve za ta možev “Colin Jackson” podvig v priljubljeni amaterski disciplini skok na 110m čez plot, zahteva ločitev in družina razpade. Pa čeprav je v bistvu sama kriva, saj odvisnost od Hot Horsa pusti vidne posledice na telesu.

Jaz žene na srečo nimam, a Horse vseeno slabo vpliva na koncentracijo. Ko pred spanjem štejem ovce, da bi zaspal, namesto njih mimo hodijo sočni lipicanci. Ko kdaj sanjam, da sem v nebesih, implementacija paradiža pri meni izgleda tako, da namesto bednihbednih dolgočasnih angelčkov ter puhastih oblačkov vidim neskončne travnate planjave, po katerih kopitljajo veseli rezgetajoči konjički, ki komaj čakajo, da jih predelaš v faširane pleskavice z raznoraznimi dodatki v mehki kruhovi bombici…

Upam, da sedaj razumete mojo stisko. Počutim se zmedeno in negotovo. Tudi prestrašeno, saj krvoločni in nestrpni vegetarijanci v mestu prežijo na vsakem vogalu in verjetno komaj čakajo, da obračunajo z mano. Mislim, da resno potrebujem pomoč strokovnjaka, ki bi mi znal ustrezno svetovati:

Ali je pametno skupaj mešati ajvar in nacho sir ali ju je morda bolje jesti ločeno v dveh različnih Horsih?

This entry was posted on ponedeljek, februar 5th, 2007 at 18:48 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.