The Expendables - končno spet en film za prave moške!
Ta teden sem si vzel nekaj časa in si pogledal film The Expendables. Na kratko povedano gre za akcijski film pod taktirko Sylvestra Stallone-a, v katerem elitni najeti plačanci poskušajo strmoglaviti diktatorja neke otoške državice. In tako, kot smo se pred dobrima dvema letoma spraševali, ali je Rambo (še) car, se je tudi tokrat porajalo vprašanje, ali bodo ostarele zvezde akcijskih fimov iz 80-ih in zgodnjih 90-ih nalogi sploh kos ali pa bodo eksplozije v filmu žalostno izzvenele kot obupani poskusi napenjanja mišic starih prdcev.
Starih prdcev? Res je. V tem filmu je namreč zbranih cel kup legend in drugih zajebancev s tega področja. Sylvester Stallone, Švarci, Bruce Willis, Dolph Lundgren, Jet Lee, Jason Statham … je treba še naštevati? Do popolne slike manjka kvečjemu še kakšen Žan Hlod Van Damme ali pa Steven Seagal. Ampak vseh pač ni bilo možno prepričati v sodelovanje. Van Damme baje ni maral zgodbe (halo, kot da je to pomembno??), Kurt Russel ni maral soigralcev, Seagal ni maral producenta, Wesley Snipes se je opravičil, ker je moral v zapor zaradi utaje davkov (ha ha! 
), Forest Whitaker pa ni imel časa. Kuća poso verjetno ali kaj podobnega.
In končni rezultat vsega skupaj? Totalno badass film, v katerem komandosi naredijo totalen ražčefuk in poženejo v zrak pol otoka. Stari fotri nikakor niso za v staro šaro in se lahko prepričljivo kosajo samimi sabo v mlajših letih, ko so bili akcijski filmi na vrhu popularnosti. Stallone pri svojih 64-ih gotovo ne bi bentil čez pokojninsko reformo v smislu “kaj, a da bomo do 65. leta delali?!?”, se namreč še zmeraj odlično drži.
Bistveno pa je, da smo končno dobili protiutež vsem kozmopolitanskim babjim serijam, nanizankam in filmom (npr. Seks v mestu) in da še obstaja upanje, da ta svet ne bo ratal preveč poženščen. Jebeš zgodbo in kompleksni razvoj likov, pa romantiko in nežnost in iskanje nekega višjega cilja, vse to so si najbrž izmisle babe, da bi svet prikrojile po svojih željah. (potem pa jamrajo, da pravih moških več ni in da so vsi pomehkuženi … same so si krive!)
The Expendables se vrača nazaj h koreninam, ko smo še kot mulci v vrtcu na videokasetah občudovali radostno destrukcijo in se nismo obremenjevali s sporočilno vrednostjo in življenjskimi nauki, ki naj bi jih dober film vseboval. Potrebovali smo samo atraktivno in intelektualno nezahtevno zabavo, da smo se potem lahko še cele mesece kregali, ali je boljši “Brusli” ali morda ameriški nindža Michael Dudikoff. 
Tale zadnji Stalloneov izdelek verjetno podzavestno prebudi ravno te primitivne moške nagone, zaradi katerih smo, roko na srce, nenazadnje tudi preživeli v jamah, sčasoma pa potem ustvarili tako varno okolje, v katerem lahko evolucijsko preživijo celo primerki a lá Erik Maj Potočnik. 
Skratka respect, film caruje! 
september 1st, 2010 at 19:46
Meh… Razčefukačine so načeloma kul, ampak tele iz zadnjih let ne zežejo do kolen stari šoli (Rambo, Demolition man, Commando, Predator, Die Hard, Judge Dredd, Cobra, Terminator, Conan,…).
Preprosto to kar prihaja vun zadnja leta to ni to. Live free or die hard je bil kul, Rambo IV je bil pogojno še sprejemljiv, vse naprej pa kurac, vključno s temle.
Pojma nimam, a režiser hoče razširiti horizon filma, vključiti čimveč detajlov, ampak na koncu izpade vse skupaj en drek. Pa ljubezenske štorije, reševanje svoje drage blah blah blah… Najbolje so to izpeljali v Rambu III kjer glavni protagonist žensko prvo nabriše, že v naslednjem kadru jo pa prestrelijo vietcongovci. Zaplet hitro rešen, glavni junak pa tudi.
september 5th, 2010 at 15:43
Ja, čez staro šolo je pa ni, se strinjam. Res pa je, da smo bili tudi mi takrat mlajši in so bile vse tiste eksplozije nekaj novega in “uau” in “kul” - sploh če starši nasilnega filma niso pustili gedati in smo potem skrivaj šli h kakšnemu sošolcu, kjer so že imeli videorekorder.
Verjetno brez te legendarne osnove tudi The Expendables ne bi bil tako dober film, ampak ob njem pač podoživiš tiste občutke še iz rane mladosti.