Peter Lamut

Leto je spet naokoli in študentski status se nezadržno izteka. Ker se v naši preljubi državi pravzaprav bolj splača nategovati status, kot pa diplomirati v roku, smo se zdaj jeseni ponovno začeli ozirati za možnostmi, kako dobiti status študenta. Boni, delo preko napotnic in še razne druge ugodnosti so več dovolj dober razlog, da utišamo moralnega mačka zaradi tega početja.

Ker je letos za 2. krog vpisa spremenjen sistem in se kandidati vpisujejo neposredno na višje šole po pogojih, ki jih določijo slednje, na večini šol pa so izbrali takšno ali drugačno različico sistema “kdor prej pride, prej jé zelje” (ostli.boste.pa.delali.v.proizvodnji.press), je bilo seveda za pričakovati velik naval. Niti 98 mest, kolikor so jih razpisali na Poslovno-komercialni šoli Celje, ni garantiralo vpisa tistim, ki radi zjutraj še malo poležijo. Rana ura, zlata ura, zato smo se pred vhod naslikali že ob pol sedmih zjutraj (vpis je bil sicer napovedan za ob 8h). Ne tako presenetljivo niti nismo bili prvi, ena je tja prišla baje še uro in pol pred nami. “Ničesar nočem prepustiti naključju,” je pojasnila.

Imela je še kako prav, kajti kljub temu, da so se vpisi komaj začeli in da marsikdo sploh še ni imel urejenih vseh papirjev in potrdil, se je do pol osmih nabralo že kakšnih 50 ukastatusželjnih osebkov, do osmih pa jih je bilo že skoraj dovolj za zapolnitev mest. Pred vpisom jih/nas ni odvrnilo niti žuganje ravnatelja, da bodo tiste, ki se vpisujejo samo zaradi statusa, izpisali. Celo neko izjavo na to temo smo morali podpisati.

Jaz se seveda nisem vpisal samo zaradi statusa, ampak res čisto zares ne. Nalijmo si čistega vina in povejmo, da se bom študija lotil nadvse resno, med drugim se bom udeležil tudi čim več spoznavnih žurov in podobnih izbirnih predmetov, ki jih v uradnem predmetniku sicer niso navedli. Najbrž kakšen tiskarski škrat…
Dodatno znanje ekonomije pa tako ali tako nikoli ne škodi, sploh pa imamo to že v družini. Preljuba mati in oče sta oba “uni. dipl. ekon.”, teta pa je celo profesorica ekonomije na eni izmed srednjih šol v Celju.

Resnično upam, da mi bo šlo tokrat bolje kot preteklo študijsko leto, ko sem v Postojni grdo pogrnil na programu Poslovni sekretar.

This entry was posted on četrtek, september 4th, 2008 at 00:12 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.