Vic: slovo od tolarja
Tale mi je bil zelo všeč. 
Pride slovenski tolar pred nebeška vrata, kjer ga pričaka sveti Peter in ga vpraša:
“Lep pozdrav, tolar, kaj pa ti tukaj?”
Tolar odvrne: “Moj čas na Zemlji se je iztekel. Več kot desetletje sem zvesto služil državi, sedaj pa je prišel evro in me z novim letom zamenjal. Postal sem zgodovina in zato sem sedaj tu.”
Sv. Peter: “Res je, opazoval sem te ves čas in drži, kar praviš. Služil si vestno in pošteno, zato si zaslužiš mesto v nebesih. Kar vstopi noter.”
Na poziv začnejo skozi nebeška vrata vstopati kovanec za en tolar, kovanec za dva tolarja, za njima potem tisti za pet tolarjev, še za njima bankovec za 10 tolarjev, takoj za njim tisti za 20 in tako naprej. Nekaj trenutkov zatem je na vrsto že prišel bankovec za 500 tolarjev, vstopil, v tistem trenutku pa je sveti Peter nenadoma zaloputnil vrata in ostale pustil zunaj! Bankovci za 1000, 5000 in 10000 tolarjev so z vprašujočimi pogledi ostali pred vrati. Seveda so se takoj oglasili:
“Zakaj pa sedaj to? Mi smo tudi tolarji. In ne samo to, smo celo trije najbolj pomembni izmed njih. Zakaj ne smemo noter?”
Pa reče sveti Peter: “Vas pa nisem nikoli v cerkvi videl!”
januar 22nd, 2007 at 20:45
Hehe. :-p Ni slab, sploh ni slab. Ampak povsem resničen pa tudi ne. Vsaj po mojih izkušnjah z, recimo, cerkvenih pogrebov, kjer ljudje zelo pazijo na to, da bodo vsi videli tisto Kobilco, ki jo tlačijo v ministrantovo vrečko…
januar 24th, 2007 at 08:29
EJ!!! Dons je ŽE 24.1., pa še vedno ni nobenega nove posta na blogu!!!!! WTF???
januar 24th, 2007 at 14:44
Uh… se vidi, da sem pisal o AGLOCO™ pisal včeraj ob štirih zjutraj. Sem shranil, nisem pa pritisnil “Objavi”. Ups.
Sicer pa velja, da je potrpežljivost božja mast!