Zakaj ženske toliko zapravijo za frizerja?
Gotovo poznate naslednjo situacijo: baba, pa najsi bo to žena, sestra, punca, mama ali prijateljica, se na nek povsem običajen dan naslika pred tabo in te vpraša: “No?”
Kaj “no”? Ali je kaj narobe? Se je kaj zgodilo? V taki situaciji ne moreš drugega, kot da se kislo nasmehneš in prikimaš z glavo, obenem pa pozorno spremljaš telesno govorico, da bi ja ujel kakšen namig, ki bi te izvelkel iz zagate.
“No, a ne boš nič komentiral?”, spet prekine tišino.
Zdaj že malo sumničavo gleda. Očitno pričakuje nek odgovor, a tebi še zdaj ni jasno, kam pes taco moli. Končno priznaš poraz in prostodušno priznaš:
“Komentiral česa? Res ne vem, o čem govoriš…”
In že si nevede zajebal situacijo. Za od tega trenutka naprej si za pokvarjen dan seveda kriv ti. Namreč ženska se ob tvojem odgovoru užaljeno našobi, včasih pa celo konkretno ponori:
“Govorim vendar o moji novi firzuri! Sploh nisi opazil! Kako moreš. A ti je čisto vseeno zame ali kaj???”
Nova frizura? Aja, pa res je morda malo krajša in malo drugačna, ampak kakšne bistvene spremembe res ni videti.
“Aja, pa res… ja, saj je kar v redu,” se poskusiš diplomatsko izmazati, čeprav ne veš, kaj neki je tako revolucionarnega na njeni glavi. Pa daleč od tega, da bi bil očesni debil. Seveda je tvoj odgovor spet napačen. Pravzaprav je ženska tako ali tako že odločena, da bo užaljena, in da se bo skregala ali pa vsaj trmasto namulila, tako da je pravzaprav vseeno, kaj rečeš. Tudi če bi bil tiho, ne bi pomagalo.
“KAR V REDU??? A to je vse, kar lahko rečeš? A potem sem zastonj bila skoraj 2 uri pri frizerju in dala 50€ samo zato, da mi zdaj ti rečeš ‘je kar v redu’?!? Pa saj najprej sploh opazil nisi razlike!”
Ja če pa razlike praktično ni… pa 50€ za skoraj brezveze? Kdo je zdaj tu bolj neumen? Ti, ki na stvar gledaš z distance in vidiš, da pravzaprav ni nič novega v deželi Kranjski, ali ona, ki misli, da zdaj ko je pustila 50€ v nekem znanem frizerskem salonu, da je sedaj čudežno spremenjena?
Vedno znova se tu pozablja na naslednji naravni zakon:
Da, tako je in nič drugače. Enak učinek bi bil, če bi tistih 50€ s škarjami človek razrezal kar sam. Sámo striženje v domači režiji bi bilo opravljeno v zgolj tridesetih sekundah in zato res ni treba izgubljati časa z obiskovanjem raznih Mič Stylingov in Stevotov. Po dveh pranjih in treh nočnih ležanjih je na glavi spet ista slama, kot prej.
50€ raje namenite za uboge lačne črne pisce blogov.
maj 8th, 2007 at 21:43
Tole je pa očitna provokacija ženskega sveta!
Boš rekel, da ti nikoli ne greš k frizerju? Saj je itak vseeno, če imaš frizuro ala Donald Trump ….če si lep si lep, če pa nisi ti tudi Stevo ne pomaga, a ne?
No, me dame, ki nimamo toliko $$$$ kot Trump, moramo še vedno malce bolj poskrbeti za svojo naglavno okrasje.
Moji posegi so ponavadi zelo orto …nazadnje sem se odločila in iz dolgolase brinetke, prešla na orto kratkolaso blondinko. Pridem v pisarno, zaposleni stojijo odprtih ust, pojavi se moj dec (delava v isti firmi) in se postavi predme z nekimi papirji in razlaga ….Vsi stojijo in čakajo na reakcijo. On nič. Se mirno obrne in odkoraka. Huronski smeh! On pa: “kaj?? A mam hlače strgane?”
Halo?!
Resda sva skupaj že 23 let, ampak tak inventar pa spet nisem!
maj 8th, 2007 at 23:43
Haha tocno tako kot je Peter povedal
Been there, done that, got a tshirt
maj 9th, 2007 at 11:09
Saska: glede na fotko, ki jo ima Peter se verjetno striže sam
ali bolje rečeno brije 
maj 9th, 2007 at 14:30
Ja, sem bla v dilemi, če čem kaj na temo gole glave pisat pa sem se temu raje ognila.
Ampak, vraga, saj ni od nekdaj takšen, kne?
maj 9th, 2007 at 15:27
@Saška: Res je, prav si ugotovila - to je provokacija, kakršnih na tem blogu tako ali tako nikoli ne zmanjka.
In da, brijem se.
Ker se cenim.
Sicer pa gre samo za to, da se dostikrat zgodi, da gre kakšna ženska k znanemu frizerju, ki ji malo postriže konice pa morda kakšen nov pramen naredi, ji mastno zaračuna, potem je pa ženska užaljena, ko jo postaviš na realna tla, in ji poveš, da je njena “sprememba” pravzaprav primeljiva kvečjemu z “reformo” naše davčne zakonodaje.
maj 11th, 2007 at 10:44
@Saška, pa še zgodba iz časa, ko je bil Peter še Petrček in si še ni bril glave:
Strigla ga je mama. Po nekem takem poskusu je že kot fantek ugotovil, da ni bila preveč uspešna, in jo je ucvrl po ulici k najbližjemu frizerju. Frizerki se je tako zasmilil, da je zastonj popravila njegovo frizuro!
maj 11th, 2007 at 15:12
Jaz sem na ta dogodek že pozabila. V mojem spominu pa je še vedno živa Petrova podoba, ko je hodil v 2.razred osnovne šole. Prišla sem domov iz službe, pa je bil Peter nekako ČUDEN. Kar nekaj časa sem ga opazovala, pa nisem mogla ugotoviti, zakaj je ČUDEN. Končno sem opazila, da ima pobrite obrvi. Zgledal je kot žaba - popolnoma gladek.
Naj še napišem, da je imel nekoč frizuro na gobico - pa saj ni bil sam kriv - tako so takrat strigli.