Zdaj gre pa zares - gremo se biznismene
Pravkar sem se vrnil s sestanka in lahko rečem, da je to zdaj to. Dorekli smo še zadnje odprte stvari in naslednji teden začnemo s postopkom ustanovitve lastnega podjetja. Končno sem dočakal, da se podam na lastno podjetniško pot, saj menim, da si le tako lahko dovolj nagrajen za svoje znanje in sposobnosti. Če si v službi (in torej že po definiciji “služiš” nekomu), smetano pobere lastnik, ti pa dobiš le manjši od vse te dodane vrednosti, ki jo ustvariš. Enkrat na mesec plača pa občasno še kakšna nagrada in to je vse. Ne hvala, v življenju imam pač višje cilje.
Sploh pa tu ne gre samo za finančni vidik, gre tudi za svobodo odločanja in razporejanje svojega časa. Če bi si za spremembo kdaj na lep sončen dan med tednom raje vzel prosto in šel na izlet - enostavno greš, saj ti nihče ne brani. Odločiš se, da boš namesto tega raje delal čez deževen vikend, ko tako ali tako ne boš mogel nikamor. Da izziva ter dodatne motivacije, ko si na svojem, sploh ne omenjam.
Seveda se bomo potrudili, da naš d.o.o. ne bo sinonim za “dolžni okrog in okrog”. 
Ali kot je pred leti dejal nek zelo uspešen podjetnik:
“Ko sem pred desetimi leti začel, nisem imel nič. Danes pa…”
[se ozre in pokaže na velik industrijski kompleks za seboj]
“…danes imam pa že 100 milijonov pufa!”